Novo upanje za bolnike s Huntingtonovo boleznijo, raziskovalcem uspel neverjeten preboj

Klinično preskušanje eksperimentalne genske terapije z oznako AMT-130 predstavlja pomemben mejnik v iskanju kurativnega ali vsaj modificirajočega zdravljenja za Huntingtonovo bolezen, avtosomno dominantno nevrodegenerativno motnjo. Po poročilih University College London (UCL) je to enkratno zdravljenje s svojo zasnovo, ki temelji na izklopu ekspresije patogenega proteina, pokazalo 75-odstotno redukcijo napredovanja bolezni v treh letih pri skupini bolnikov z visokim odmerkom v primerjavi s standardno oskrbo. 

Preliminarni rezultat, čeprav še nepotrjen v širših študijah in brez objave v recenziranih medicinskih revijah, ponuja neizpodbitne dokaze o terapevtskem potencialu pristopa in nakazuje premik paradigme od zgolj simptomatskega zdravljenja. Pomembnost teh ugotovitev leži v njihovi sposobnosti, da se specifično in dolgotrajno usmerijo na osnovno molekularno patogenezo bolezni. Raziskovalci so že leta iskali terapije, ki bi se usmerile neposredno v genetski izvor te pogubne bolezni, ki trenutno nima učinkovitega zdravila, ki bi zaustavljalo ali upočasnjevalo njeno napredovanje. Predhodne oblike zdravljenja so bile omejene na paliativno oskrbo, kar poudarja prelomno naravo tega odkritja.

Huntingtonova bolezen, genetsko pogojena nevrodegenerativna motnja, prizadene približno 100.000 posameznikov v ZDA in se fenotipsko manifestira kot progresivna okvara motoričnih, kognitivnih in psihiatričnih funkcij. Patološko osnovo predstavlja disfunkcija, ki jo povzroča napačen gen, ki vodi do proizvodnje toksičnih proteinov, ti pa kumulativno poškodujejo nevrone, predvsem v striatumu. Transmisija poteka avtosomno dominantno, kar pomeni, da imajo potomci obolelega starša 50-odstotno verjetnost dedovanja mutacije. 

Značilno je, da se klinični znaki običajno pojavijo v srednji odraslosti in se progresivno slabšajo v obdobju 15 do 20 let, kar močno vpliva na kakovost življenja bolnika in njegove družine. Bolezen vpliva na širok spekter možganskih funkcij, vključno z nadzorom gibanja, procesi pomnjenja in regulacijo čustvenega stanja, kar povzroči progresivno nezmožnost za samostojno življenje in zahteva kompleksno dolgotrajno nego. Doslej so bile terapevtske strategije omejene na simptomatsko obvladovanje, ne pa na korekcijo ali upočasnitev osnovnega genetskega defekta.

Genska terapija AMT-130, ki je bila zasnovana kot enkratni invazivni poseg, deluje na principu genskega utišanja (gene silencing), specifično usmerjenega na ekspresijo mutantnega Huntingtonovega proteina. Pri tem se uporablja oslabljen in nereplicirajoč se adeno-asociirani virus (AAV) kot vektor za dostavo posebnih genetskih navodil neposredno v možgansko tkivo. Ta navodila so zasnovana tako, da inhibirajo translacijo patogenega proteina, s čimer se zmanjša njegova kumulacija in s tem povezana nevrotoksičnost. Za razliko od konvencionalnih pristopov, ki se osredotočajo izključno na simptomatsko obvladovanje motoričnih in psihiatričnih manifestacij, AMT-130 obravnava temeljno etiopatogenezo bolezni, s ciljem dolgotrajne modifikacije poteka bolezni. Ta tarčna metoda nudi obljubo trajnega terapevtskega učinka, kar predstavlja velik napredek v nevrofarmakologiji.

Študija je vključevala 29 bolnikov, od katerih jih je 12 prejemalo visok odmerek zdravila v obdobju treh let. Uspešnost zdravljenja so znanstveniki objektivno merili s kombinacijo slikanja možganov (MR, CT) in analizo cerebrospinalne tekočine za ugotavljanje biomarkerjev poškodbe možganskih celic, pri čemer so bile zabeležene statistično značilne izboljšave. 

Profesorica Sarah Tabrizi, glavna znanstvena svetovalka za preskušanje pri UCL, je z zadovoljstvom sporočila, da je študija pokazala "statistično značilne učinke na napredovanje bolezni," kar podčrtuje verodostojnost in robustnost predhodnih ugotovitev. Njene izjave, podane v sporočilu za javnost, nadalje poudarjajo potencial terapije za "ohranitev vsakodnevne funkcije in daljšo delovno aktivnost," kar ima daljnosežne socialno-ekonomske implikacije poleg kliničnih koristi. Konkretni dokaz izboljšanja, kot je bolnikova sposobnost vrnitve na delo po dolgi prekinitvi, krepi upanje za prihodnost, v kateri bo Huntingtonova bolezen postala obvladljiva in ne uničujoča diagnoza.

Čeprav so ugotovitve optimistične, je treba poudariti potrebo po obsežnejših, randomiziranih, kontroliranih študijah, ki bodo dodatno potrdile varnost in učinkovitost terapije na večji kohorti bolnikov. Trenutna terapija vključuje kompleksno nevrokirurško intervencijo za neposredno intraparenhimsko dostavo genskega vektorja v tarčne možganske regije. Kljub invazivnosti postopka so raziskovalci poročali o dobri toleranci bolnikov na operacijo in obvladljivih stranskih učinkih. 

Morebitna odobritev s strani Uprave za hrano in zdravila (FDA) bi predstavljala zgodovinski precedens, saj bi bil AMT-130 prvo zdravilo, ki bi dejansko upočasnilo patogenezo Huntingtonove bolezni namesto zgolj lajšanja simptomov. Vendar pa je proces odobritve dolgotrajen in večletni, vključuje rigorozna testiranja faze III in stroge preglede varnosti ter učinkovitosti. Tudi neobjavljenost v recenziranih medicinskih publikacijah doslej zahteva določeno stopnjo previdnosti, čeprav bo predstavitev na veliki medicinski konferenci pomenila pomemben korak k akademski potrditvi.

Rezultati preliminarnih faz genske terapije AMT-130 predstavljajo obetavno prelomnico v paradigmi zdravljenja Huntingtonove bolezni, s poudarkom na neposrednem naslavljanju genetske osnove. Dokazana 75-odstotna redukcija napredovanja bolezni in zaznavno izboljšanje kliničnih markerjev pri bolnikih s terapijo z visokim odmerkom so sprožili prenovljen optimizem v nevrološki skupnosti. Kljub nujnosti obsežnejših študij za potrditev in opozorilu, da se postopek odobritve pričakuje šele čez nekaj let, trenutni podatki kažejo na velik korak k morebitni spremembi življenj posameznikov in družin, ki jih prizadene ta uničujoča bolezen. Genska terapija ponuja ne samo potencialno simptomatsko olajšanje, temveč predvsem etiopatogenetsko intervencijo, kar omogoča preživetje in ohranjanje nevroloških funkcij dlje časa.

Vir: abcnews