Katia Page trpi zaradi lipoedema, kronične motnje, ki povzroča, da se maščobna tkiva nalagajo v spodnjem delu telesa, ki je zaradi tega nesorazmerno večji od zgornjega. A 36-letna Američanka kljub bolezni poskuša živeti normalno življenje in je tik pred poroko. Z zdravnico dr. Lizzie Gottsegen bosta poskušali pred tem velikim dogodkom zmanjšati njene noge.

To niti slučajno ni le estetska kaprica. "Ni veliko zdravnikov, ki sploh vedo kaj o tej bolezni," pove dr. Gottsegen. "Če Katia ne bi imela teh operacij, če ne bi imela povojev, če se ne bi želela premikati, bi zelo kmalu umrla." Dr. Gottsegen namerava njeno trenutno stanje zamakniti za 15 let nazaj in misli, da ji to lahko uspe prav zato, ker je Katia kot oseba tako pozitivna in zavzeta, da se bo borila za boljše življenje. "Želim si imeti dolgo življenje," pove. "Kdo se želi poročiti in nato svojemu partnerju umreti?"

Posegi nikakor niso nedolžni. Nedavno so morali enega, ker je izgubljala preveč krvi, prekiniti. Potrebovala jih bo še okoli 10 do 12, za kar bo treba okoli tri, štiri leta. A potem bo živela lažje, njeno življenje se bo podaljšalo. Kot vsaka nevesta si tudi malo nečimrno želi, da bi bila na svoj poseben dan čim lepša. "Že zdaj je otekanje veliko manjše. Pred prvim posegom so imele moje noge približno 130, 140 centimetrov obsega. Res je hudo, ko so tvoja meča širša od pasu." Zelo jo prizadene, ker mnogi mislijo, da ima prekomerno težo, ker se ne zna prehranjevati. Nihče ne pomisli, da je njena težava bolezen, ki ji ogroža življenje.

A ne želi preveč razmišljati o takih negativnostih, temveč se osredotoča na svoje partnerstvo in poroko, ki jo čaka. "Pametna sem, izobražena, znam dobro kuhati," pravi, kaj je pritegnilo njenega partnerja. "Zaročena sva in se bova kmalu poročila. Če sem iskrena, me ima rad, kakršna sem, a želela bi si izgledati kar najbolje. Otekanje pa je bilo v enem trenutku že tako močno, da so moji gležnji kar viseli čez nogo. Moj največji strah je, da se v enem trenutku ne bi mogla več premakniti. Ko se enkrat ne bi mogla več premikati, vem, da bi umrla, saj bi bolezen napredovala." Njen boj za vitkejše noge je tako tudi boj za daljše življenje.

"Vidno je postalo, ko sem imela sedem let. Res pa se je pokazalo, ko sem dopolnila 20 let. Zdaj sem nekje v zadnjem stadiju in vse skupaj je precej drastično. Včasih sem v takih bolečinah, da ne morem kaj dosti narediti. A še vedno poskušam uživati v življenju, četudi imam to bolezen. Kljub temu sem srečna s tem, kar sem uspela doseči." Katia se nikoli ne vda.