Rak dojke je najpogostejši vzrok smrti žensk po vsem svetu. Velja za drugi najpogostejši vzrok smrti pri ženskah zaradi raka v državah z visokimi prihodki in najpogostejši vzrok smrti v državah z nizkimi in srednjimi dohodki. Prav v manj razvitih državah namreč raka dojke navadno odkrijejo pozno, zaradi česar se ženske spopadajo s slabo prognozo. Redno pregledovanje žensk s pomočjo presejalnih programov, kot je na primer v Sloveniji program Dora, kjer pregledujejo ženske po 50. letu starosti, pa pomaga, da v razvitih državah raka dojke odkrijejo prej in s tem ženskam povečajo možnosti za preživetje. ‘’Zagotavljanje zgodnje diagnoze in zdravljenja v razvitih državah in v državah v razvoju je ključnega pomena pri zmanjševanju umrljivosti žensk za rakom dojke na globalni ravni,’’ je povedal direktor Mednarodne agencije za raziskave raka (IARC) dr. Christopher Wild.

Skupino 29 strokovnjakov iz 16 držav, ki so združeni v IARC, pa je zanimalo, koliko presejalni programi, ki vključujejo pregled žensk z mamografijo, v resnici pripomorejo k zmanjševanju umrljivosti žensk zaradi raka dojke. Pregledali so vso do sedaj objavljeno znanstveno literaturo in v medicinski reviji New England Journal of Medicine objavili izsledke svojih raziskav.

Zaključili so, da je dovolj dokazov o tem, da je pregled z mamografijo učinkovit pri zmanjševanju umrljivosti zaradi raka dojke pri ženskah v starostni skupini od 50 do 69 let, poleg tega tudi v skupini žensk od 70 do 74 leta starosti. Učinkovitost presejalnih testov pri ženskah mlajših od 50 let, torej v starostni skupini od 40 do 49 let, pa se je izkazala za ‘omejeno’. Podatki 20 različnih študij, ki so bile opravljene v državah z visokimi dohodki (Avstralija, Evropa, Severna Amerika) so pokazali, da se je pri ženskah v starostni skupini od 50 do 69 let, ki so prestale mamografijo, zmanjšala umrljivost zaradi raka dojke za okoli 40 odstotkov. Več študij je pokazalo podoben rezultat v starostni skupini od 70 do 74 let, kjer se je prav tako izkazalo, da mamografija omogoča pomembno zmanjšanje umrljivosti zaradi raka dojke.

Študijo so opravili tudi, da bi na njenipodlagi lahko podali priporočila o tem, kako na globalni ravni zmanjšati stopnjo umrljivosti zaradi raka dojke. Poleg tega podatki kažejo tudi na to, da pozitivni učinki mamografije prevladajo nad negativnimi. ‘’Ti podatki kažejo zadnje dokaze o tem, kako lahko zmanjšamo umrljivost žensk zaradi raka dojke v tej starostni skupini in dejstvo, da pozitivni učinki mamografije prevladajo nad negativnimi,’’ je še zapisal dr. Christopher Wild iz IARC. Med negativne učinke namreč štejemo napačno postavljeno diagnozo raka dojke, postavitev diagnoze raka dojke, tudi v primeru, ko tvorbe ne bi povzročile neprijetnih simptomov ali napredovanje bolezni ter minimalno količino sevanja pri slikanju dojk, ki je primerljiva s količino sevanja, ki jo dobimo ob slikanju dojk.