Kot pravite v svoji knjigi, se prehrana sodobnega človeka precej razlikuje od prehrane, ki so jo uživali včasih. Kako se razlikuje?

Priča smo obdobju napredne tehnologije, ki vpliva na številna področja našega življenja in tako tudi na našo prehrano. Čeprav nam po eni strani omogoča izobilje hrane, pa nam po drugi strani škodi. Od 50. let prejšnjega stoletja je bilo proizvedenih na tisoče kemikalij, ki jih nezavedno vnašamo v svoje telo s hrano, zrakom, različnimi napitki in preparati, ki jih nanašamo na naš največji organ – kožo. Tako vsako leto vsak od nas v svoje telo vnese 3 kilograme kemikalij, ki pa seveda vplivajo na naše zdravje in počutje. Nekatera od njih povzročajo nervozo, hiperaktivnost, številna so potencialno rakotvorna in pripomorejo še posebej k raku prostate in dojke.

Poleg tega smo v 70. letih prejšnjega stoletja jedli perutnino, ki je vsebovala 9 gramov maščobe, danes jemo takšno, ki vsebuje 22 gramov maščobe. Ne samo hrana, problematična je tudi pijača. V prejšnjem stoletju si niti predstavljali nismo, da bomo danes imeli tako veliko različnih napitkov, polnih umetnih sladil, ki se oglašujejo kot zdrava alternativa in omogočajo, da pri pitju ne pridobivate na teži. Vse to zveni dobro, a vse bolj kaže, da so številna od teh 'zdravih' sladil vse prej kot to. V resnici gre za beljakovinske mešanice, ki jih telo ne prepoznava in imajo zato kalorično vrednost 0. Te majhne beljakovinske tvorbe se ob vstopu v telo svobodno gibljejo in nekateri znanstveniki menijo, da dosežejo najbolj občutljive dele možganov, zaradi česar povzročajo vrtoglavico, glavobole, težave s spominom, spremembe razpoloženja in težave s spanjem. Dolgoročno je sicer težko vedeti, kakšna količina umetnega sladila bo organizmu škodovala, kljub vsemu pa se je treba vprašati, kaj pravzaprav vnašamo v naše telo in premisliti, ali nam to lahko škodi.

Kako se lahko prilagodimo tem spremembam?

Danes moramo bolj kot kdaj koli znati pametno izbirati in kombinirati hrano. Težko je nekaj prepovedati, saj bi tako način naše prehrane kmalu postal enoličen in to dolgoročno ne bi dalo dobrih rezultatov. Pomembno pa je, da prepoznamo zdrava živila in da imamo nadzor nad tem, kaj jemo, če tu in tam kdaj grešimo, seveda ni nič narobe. S hrano pa moramo pridobiti dovolj energije, ki jo potrebujemo za vsakodnevne aktivnosti, hkrati pa se ne smemo prenajedati, saj tako pridobivamo odvečne kilograme. To lahko dosežemo tako, da se izogibamo sladkorjem in izbiramo živila z nizkim glikemičnim indeksom.

Zakaj je pomembno, da različnim življenjskim obdobjem prilagodimo tudi prehrano?

Vsako življenjsko obdobje ima svoje posebnosti, kar je vezano tudi na različno prehrano. Tako mora ženska v svojih dvajsetih letih zaradi menstruacije vsak dan zaužiti dovolj železa, da ne bi utrpela utrujenosti, bledice, slabosti, pomanjkanja energije, pospešenega utripa srca, glavobola. Poleg tega se v tem obdobju telo pripravlja na nosečnost, zato je pomembno, da zaužije dovolj hrane, bogate z vitaminom B, še posebej B6, ki ga dobi v ribah, ekološkem mesu, mleku, zelene zelenjave, oreščkih …

Ravno nasprotno pa morajo ženske v petdesetih letih uživati omejeno količino železa, zanje pa je bolj pomembno, da v telo vnesejo dovolj fitoestrogenov – naravnega estrogena. V času menopavze se namreč znižajo vrednosti estrogena v telesu, zato je dobro, da ženska uživa živila, ki vsebujejo estrogen. Najdemo jih v čičeriki, leči, lanenem semenu, soji … Takšna prehrana tako pomaga pri lajšanju simptomov menopavze.

V starosti pa je uživanje hrane odvisno od bolezenskega stanja, s katerim se sooča posameznik. Tako se je na primer pri putiki, ki je poznana kot bolezen sodobnega časa in je pogostejša pri moških, treba izogibati hrani, bogati s purinom, ki jo najdemo v morski hrani, špargljih, rdečem mesu, špinači, alkoholu …

Ženska pa je v starosti trikrat bolj nagnjena k depresiji, spremembam razpoloženja, izgubi interesa, zadovoljstva, pomanjkanju spanca, motnjam koncentracije, zato mora uživati hrano, ki dviguje razpoloženje. To so živila, bogata z aminokislino triptofan, ki možganom pomaga pri tvorjenju serotonina – hormona sreče. Najdete jo v puranjem mesu, osliču, beluših, rjavem rižu, brokoliju, tuni, bananah ...

Zakaj se različne diete pogosto ne obrestujejo?

Do tega pride predvsem zato, ker se ljudje odločijo za shujševalni program, ki traja le neko obdobje. Ko dosežejo želeno težo, pa se vrnejo k starim prehranjevalnim navadam. Raziskave kažejo, da tako kar 19 od 20 ljudi sčasoma nazaj pridobi prejšnjo telesno težo. Zato bi bila veliko pametnejša odločitev, da spremenimo življenjski stil, in sicer da smo redno telesno aktivni in uživamo zdrava živila. To je po mojem mnenju dolgoročno uspešen program za zdrav način življenja, ki zmanjšuje možnosti za degenerativne bolezni.

Zakaj je po vašem mnenju danes vse več debelosti?

Danes ima večina Zemljanov težave s prekomerno težo, saj se je življenjski stil spremenil in vse več časa presedimo v pisarnah, v naše telo pa vnašamo več kalorij kot kdaj koli prej. Ne smemo zanemariti tudi vpliva stresa, ki povzroči hormonsko neravnovesje, saj se pospeši proizvodnja kortizola, ki prav tako vpliva na razporeditev telesnega maščevja.

Kako ta trend ustaviti?

Moramo se zavedati, da še vse do danes niso izumili univerzalne diete, ki bi vsem omogočila popolno postavo. Prehranske navade se razlikujejo od osebe do osebe, države do države, kaj šele od celine do celine. Pri tem pa je treba upoštevati tudi dostopnost hrane in socialne razlike. Kljub vsemu pa je moja idealna kombinacija telovadba in hrana z nizkim glikemičnim indeksom. Kar je zame izjemno pomembno, je, da ta preprečuje obolenja, kot so sladkorna bolezen, srčno-žilne bolezni, uravnava ženske hormone in varuje pred možgansko kapjo. Vedeti pa je tudi treba, da vitkost za vsako ceno (kar danes na žalost diktira modna industrija) najpogosteje ni zdrava! Poleg tega se je treba izogibati različnim shujševalnim programom ali 'pametnim' preparatom, saj ti na koncu prinašajo korist le tistim, ki jih prodajajo, vi pa dolgoročno od njihovega produkta ne boste imeli nikakršne koristi. Lahko vam celo škodijo.