34-letna Angležinja Julia Cox se je ravno poročila, sedaj pa je na medenih tednih. Njena zgodba je za mnoge vir navdiha. Našla je namreč srečo pa tudi ljubezen svojega življenja, četudi se je rodila z oviro, ki bi marsikoga tako prizadela, da ne bi nikdar uspel zgraditi tako pozitivne samopodobe. Polovico njenega obraza prekriva benigen tumor; to je tumor, ki ni rakav. Ni dovolila, da bi ji to uničilo življenje.

Začelo se je z materinim znamenjem

Rodila se je z materinim znamenjem nad levim očesom, Počasi je to postajalo vse večje, dokler ni pri nekaj letih pokrivalo polovico njenega obraza. Pri šestih letih se je rast tumorja ustalila in od takrat je ves čas isti. To so primeri, ko zdravniki zelo težko pomagajo. Mogoča je operacija, a je težka in tvegana, saj ne gre le za presaditev kože, ampak vseh struktur, ki se pod njo skrivajo, od živčevja do žilnega sistema. Ko je bila otrok, so se starši odločili, da ne bodo tvegali, ko je postala polnoletna, pa je tudi sama prikimala njuni odločitvi in ni šla pod nož niti takrat.

Otroštvo je bilo hkrati lepo in težko

"Mislim, da sem imela lepo otroštvo in za to se lahko zahvalim staršem, ki so z menoj zelo odprto in iskreno govorili o moji deformaciji. Je bilo pa v šoli težko, ker so se vrstniki pogosto norčevali. Do mene bi pristopili tudi tisti, ki jih sploh nisem poznala, in me vprašali, kaj je narobe z mojim obrazom. Tako mlada nisem niti vedela, kaj naj jim rečem, kako naj se odzovem. Na srečo sem se zaradi staršev počutila tako dobro v svoji koži, da sem v šoli navezala tudi veliko prijateljstev." Bila je dobra učenka, uteho pa je našla tudi pri konjih, za katere je z veseljem skrbela. Živali pač ne obsojajo. Rade imajo tiste, ki so do njih prijazni, ne glede na to, kako so videti. "Postala sem tako dobra jahalka, da sem se udeleževala tudi tekmovanj," doda.

Srečen konec, vse dobro

Ko je študirala, so jo zaposlili v trgovini, a so jo morali odpustiti, ker so se stranke tako prestrašile njene drugačnosti. Ljudje so celo dejali, ali potrebuje donacije, da uredi svoj obraz. "Bila sem zgrožena in zelo jezna. Zakaj bi morala urediti svoj obraz, če ta ne ogroža mojega življenja, le drugače sem videti." Toda zaradi vsega tega je zelo mlada postala močna ženska, ki se ni dala, pravi. Še vedno je hodila na zmenke. "Prvega resnega fanta sem imela, ko sem bila stara 18. Tudi po tem so me moški vabili na zmenke." Pred nekaj leti se je odločila preizkusiti še spletno stran za iskanje partnerja. Imela je fotografijo, na kateri je bila le normalna polovica njenega obraza. "Spomnim se, da mi je Graham (sedanji mož op. a.) napisal, da mu je zelo všeč moj videz. Imela sem dober občutek, ampak skrbelo me je, kako se bo odzval na drugo polovico mojega obraza in sem se odločila, da bom kar takoj iskrena. Pojasnila sem mu, kakšna je resnica. Odgovoril je, da se mu zdim simpatična in si še vedno želi z menoj na zmenek." Končalo se je tako, da sta sedaj na medenih dveh tednih na Kanarskih otokih, Julia pa pravi, da ne bi mogla biti srečnejša. Njena zgodba je dokaz, da je naša sreča odvisna od tega, kako se počutimo sami. Življenje je eno in ne smemo dovoliti, da nam ga kdor koli in kar koli uniči.