Rak na jetrih je peti najpogostejši rak pri moških in osmi pri ženskah. Ker se simptomi ponavadi pojavijo zelo pozno, ko je bolezen že precej napredovala, je prognoza zelo slaba. V prvih petih letih po odkritju in zdravljenju bolezni preživi v povprečju le 5 odstotkov bolnikov.

Najpogostejša oblika raka na jetrih so zasevki (metastaze) malignega obolenja, ki se sicer razvije v katerem drugem organu ali tkivu. Na jetra se največkrat razširi rak na pljučih, dojki, debelem črevesu in želodcu, lahko pa ga povzročijo tudi levkemija ter limfomi.

Simptomi, ki kažejo na raka jeter

Pri nekaterih bolnikih so v ospredju simptomi, ki jih povzroča primarni rak, na primer rak na pljučih, želodcu, črevesju, včasih pa nas na bolezen opozarjajo le simptomi, ki so posledica jetrnih metastaz:

- slabost;

- izguba apetita in hujšanje;

- povišana telesna temperatura;

- bolečine v zgornjem delu trebuha;

- rumeno obarvanje kože in očesnih veznic (zlatenica).

Z napredovanjem bolezni se lahko pojavi tudi otekanje trebuha, kar je posledica povečanja jeter ali kopičenja tekočine v trebušni votlini.

Alkohol in hepatitis sta največja sovražnika jeter

Primarni jetrni rak je pri nas redek in je večinoma posledica ciroze jeter, ki se razvije zaradi dolgoletnega pretiranega uživanja alkohola. Včasih je povezan tudi z rakotvornimi snovmi, ki jih izločajo nekatere plesni.

V razvitih deželah se jetrni rak v 70 odstotkih razvije kot posledica virusnega hepatitisa, predvsem tipov B in C.

Najpogostejša oblika raka na jetrih je hepatocelični rak, ki povzroča nastanek tumorja. Ta v 60 do 90 odstotkih nastane v kronično bolnih jetrih, spremenjenih zaradi virusne okužbe, kot je virusni hepatitis, zaradi alkohola, metaboličnih motenj ali delovanja toksičnih snovi.

Zdravljenje

Zdravljenje je odvisno od tumorskega stadija, stanja jetrnega tkiva in splošnega bolnikovega stanja. Na voljo sta onkološki in kirurški način zdravljenja.

Kirurška odstranitev tumorja je edino dokazano učinkovito zdravljenje, možno pa je le v 15 do 30 odstotkih. 5-letno preživetje po kirurški odstranitvi je pri bolnikih s kronično bolnimi jetri 20- do 50-odstotno.

Hepatocelični rak je edini tumor, ki ga v določenih pogojih lahko ozdravimo tudi s presaditvijo organa. Zaradi pomanjkanja darovalcev jeter so pogoji za prejemnike zelo natančno opredeljeni: v cirotičnih jetrih mora bolnik imeti tumor, ki je manjši od 5 cm, ali pa dva do tri tumorje, velike do 3 cm. Tumor ne sme zajemati žilnih struktur in ne sme biti posledica zunajjetrne bolezni. Pri presaditvi jeter bolniku s cirozo tako istočasno rešijo problem ciroze, portalne hipertenzije in tumorja. Pri tovrstnem posegu je 5-letno preživetje bolnikov kar 70-odstotno.

Če je bolezen že močno napredovala, se onkolog odloči za zdravljenje s kemoterapijo ali zapiranjem tistih žil, ki tumorju dovajajo kri. Ker se tumor na tovrstno zdravljenje ne odziva pogosto, večina bolnikov žal ne živi dlje kot leto dni po postavitvi diagnoze.