Prepoznate legendarno lepotico?

Obraz Isabelle Rossellini je bil nekoč tako legendaren, da mu je bila posvečena celotna razstava v znani pariški galeriji. Kot manekenka je krasila nemalo prestižnih naslovnic, 14 let je bila obraz znane kozmetične znamke. Nato pa se je zgodilo … Isabella naj bi se postarala. Vsaj tako se je šušljalo, ko jo je, staro 40 let, ta tako znana kozmetična znamka zamenjala z novim, mlajšim obrazom. Le kako se je počutila zvezdnica, ki je večino življenja služila prav s svojo lepoto? Kako se je počutila, ko je nenadoma niso več opevali oziroma so jo začeli častiti v pretekliku?

Danes 60-letna Isabella je proces staranja sprejela bolj vdano, kot ga marsikdo drug. To dokazuje tudi fotografija. Paparaci so Rossellinijevo ujeli povsem brez ličil; vidno je, da se ne trudi, da bi bila videti mlajša, kot je v resnici. Danes je uspešna igralka, ki pogosto govori tudi o pritiskih, ki obstajajo v Hollywoodu. Toda sama trdi, da se plastičnih operacij in botoksa ne bi nikoli poslužila. “Mislim, da se za to ne bom nikoli odločila. Moja mati (slavna igralka Ingrid Bergman) mi je nekoč dejala, da lahko samo s staranjem dosežeš dolgo življenje. Tako sem povsem sprejela, da se pač staramo. To je naravno in zato lepo.“ Tudi sama o svoji lepoti govori v pretekliku, kar je žalostno, saj je seveda še vedno zelo lepa – le da na drugačen način. Pravzaprav mnogi ocenjujejo, da se nekoč v svoji koži ni počutila tako dobro. “Vedno sem si želela snemati filme, toda ko sem bila resnično lepa, sem imela toliko manekenskega dela. To je bil lep del življenja, toda nisem se mogla izraziti na način, na katerega se lahko dandanes," je nekoč priznala britanskemu časniku Guardian. Priznava, da ji je bilo nekdaj nerodno, ker so jo vedno spraševali, kako se počuti kot lepotica. Danes pa jo po drugi strani sprašujejo, kako se počuti, ker ima gubice. “Ko grem k psihologu, me ta sprašuje, kako se počutim, ker dobivam gubice. Odgovorim mu, da ne vem, ker jih praktično ne vidim. Gledam jih samo pet minut, ko si čistim zobe. Ženske revije vedno opisujejo nekakšno dramo, ki naj bi se dogajala, ko se staramo. Toda mislim, da smo gube pripravljeni sprejeti, če le odrastemo v zelo samostojne osebe, kakršna sem postala sama.“

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na