Pred uvedbo dveh novih presejalnih programov bodo slovenski strokovnjaki pod vodstvom Onkološkega inštituta Ljubljana izvedli raziskavi in presejalno testirali manjši skupini ljudi. Na podlagi rezultatov bodo lahko določili, kako zastaviti novi presejalni testiranji, je za STA pojasnila vodja Državne komisije za presejalne programe Urška Ivanuš, ki je tudi vodja presejalnega programa za raka materničnega vratu in registra Zora.

Pred začetkom presejalnega testiranja je namreč treba predvideti kapacitete, potrebne za testiranja, pa tudi za zdravljenje bolnikov, je pojasnila. Pljučnega raka namreč odkrivajo z uporabo računalniške tomografije (CT) z nizkimi odmerki, v dodatni diagnostiki raka prostate pa uporabljajo magnetno resonanco (MR), zato bodo potrebovali tudi zadostno število naprav in specialistov. Dodatno testiranje prav tako ne sme okrniti diagnostike in zdravljenja simptomatskih bolnikov. Modro je potrebno zastaviti tudi morebitno vključevanje družinskih zdravnikov, je povedala Ivanuš.

Raziskava za presejalni program Peter je že začrtana, sredstva za raziskavo so pridobili na mednarodnem razpisu v sodelovanju z Mednarodno agencijo za raziskovanje raka pri Svetovni zdravstveni organizaciji, raziskavo pa je podprlo ministrstvo za zdravje. Tako bodo v tem in prihodnjem letu presejalno testirali okoli 6000 moških. Za raziskavo za presejalni program Luka pa sredstva še iščejo.

Priložnostno testiranje za raka prostate v Sloveniji zelo razširjeno

Rak prostate je najpogostejši rak pri moških v Evropi in v Sloveniji, po stopnji umrljivosti moških zaradi raka pa se uvršča na tretje mesto v Evropi in drugo v Sloveniji. Po podatkih registra raka je v letu 2021 v Sloveniji za rakom prostate zbolelo 1626 moških, umrlo pa 488.

Rak prostate spada med bolezni z dobrim preživetjem. Petletno preživetje moških, zbolelih v letih od 2012 do 2016, je bilo 98-odstotno, pri bolnikih z razsejano boleznijo pa le 29-odstotno.

Rak prostate je pomembno drugačen od večine drugih rakov. Okrog 40 odstotkov moških, ki se jim v presejanju odkrijejo raka prostate, ni treba zdraviti takoj, je za STA pojasnila vodja skupine slovenskih strokovnjakov, ki pripravljajo klinične podlage za presejanje za raka prostate, Janka Čarman.

Aktivno jih spremljajo in zdravljenje odložijo, ne da bi s tem vplivali na preživetje. S tem ohranijo tudi kakovost življenja, saj ima vsako zdravljenje raka prostate lahko neželene sopojave. Po drugi strani pa agresivne oblike raka prostate hitro napredujejo in resno ogrožajo zdravje.

Cilj organiziranega presejalnega programa za raka prostate je prepoznati moške z agresivnimi oblikami raka, ki potrebujejo takojšnje zdravljenje, s tem zmanjšati umrljivost in izboljšati kakovost življenja bolnikov.

V Sloveniji je priložnostno presejanje za raka prostate zelo razširjeno, vendar se to ne odraža v manjši umrljivosti za tem rakom. Zato v skladu z mednarodnimi priporočili in izkušnjami pri vzpostavljanju uspešnih presejalnih programov v Sloveniji že potekajo aktivnosti za preverjanje vzdržnosti in učinkovitosti zgodnjega odkrivanja in zdravljenja raka prostate v okviru populacijskega, organiziranega presejalnega programa.

Testiranje za raka prostate poteka z odvzemom krvi, v kateri strokovnjaki določijo vrednosti prostatičnega specifičnega antigena. Povišane vrednosti sicer še ne pomenijo, da ima moški raka. Na podlagi vrednosti lahko moškega napotijo na magnetno resonanco, nato pa še na biopsijo.

Pljučni rak eden od rakov z najslabšo prognozo

Kljub napredku pri preventivnih ukrepih in kljub novim načinom zdravljenja pljučni rak v svetu in v Sloveniji ostaja eden od rakov z najslabšo prognozo. Glavni dejavnik tveganja za razvoj pljučnega raka je kajenje tobaka, ki predstavlja vzročni dejavnik za več kot 80 odstotkov primerov pljučnega raka.

V Sloveniji je pljučnih rak tretji najpogostejši rak, vsako leto zboli okoli 1600 ljudi. Po umrljivosti pa je pljučni rak na prvem mestu, saj je vsaka peta smrt, ki jo beležijo zaradi raka, posledica pljučnega raka. Letno tako zaradi pljučnega raka umre okoli 1200 oseb.

Petletno preživetje bolnikov je okoli 25-odstotno in se le počasi zvišuje. Zdravljenje pljučnega raka je uspešnejše, če ga odkrijejo v zgodnjem stadiju, vendar ga dovolj zgodaj odkrijejo pri le okoli 22 odstotkih bolnikov. Pri teh je petletno preživetje več kot 60-odstotno. Kar polovica bolnikov ima ob diagnozi razsejanega raka, ki ga praviloma ne morejo pozdraviti.

V zadnjih desetletjih so raziskave zgodnjega odkrivanja pljučnega raka z uporabo CT z nizkimi odmerki sevanja pri dolgoletnih aktivnih ali bivših kadilcih brez simptomov potrdile pomembno zmanjšanje umrljivosti zaradi pljučnega raka, je za STA pojasnila vodja skupine slovenskih strokovnjakov, ki pripravljajo klinične podlage za presejanje za pljučnega raka, Martina Vrankar. Pri pripravi presejalnega programa bodo sledili tem spoznanjem, zato bodo v presejalni program vključeni dolgoletni kadilci, stari od 50 do 74 let.

Cilj bo zmanjšati umrljivost za od 20 do 25 odstotkov in povečati delež bolnikov, ki imajo odkrito bolezen v zgodnjem stadiju z 20 na 60 odstotkov. Del presejalnega programa bodo tudi programi za opuščanje kajenja.

Velik izziv presejalnega programa za pljučnega raka bo prepoznavanje kadilcev in čim večji odziv ciljne skupine. Možnosti je več - s pozivi po pošti ali pa prek družinskih zdravnikov, ki bi na presejanje napotili svoje paciente, ki so kadilci. To bo verjetno eno ključnih vprašanj pilotne raziskave, ki je potrebna pred uvedbo novega presejalnega programa.