Presejalni program PETER: Nova era za odkrivanje raka prostate

Program PRO-PETER je ključna pilotna raziskava, katere glavni namen je vzpostavitev nacionalnega organiziranega presejalnega programa za raka prostate v Sloveniji. Njen cilj je s pomočjo dokazov načrtovati in kasneje uvesti kakovostno in prilagojeno presejanje, da bi zmanjšali število umrlih zaradi raka prostate. Raziskava poteka kot del priprav na uradni državni program presejanja, poimenovan PETER. V PRO-PETER se vključujejo moški, stari od 50 do 69 let, ki so bili izbrani naključno in skladno z evropskimi smernicami, saj se je izkazalo, da je v tej starostni skupini presejanje najučinkovitejše. Pomembno je poudariti, da je sodelovanje v tej pilotni fazi povsem prostovoljno, brezplačno in varno. Vabilo k sodelovanju pomeni priložnost, da aktivno prispevate k lastnemu zdravju in zdravju moških v Sloveniji, zato se je priporočljivo nanj odzvati.

Epidemiološki podatki jasno kažejo, da rak prostate ostaja najpogostejša oblika raka med moškimi, tako v Sloveniji kot tudi v širši evropski regiji. Trend obolevnosti za rakom prostate kaže naraščajočo tendenco, kar potrjuje statistika iz leta 2021, ko je bilo v Sloveniji diagnosticiranih 1.617 novih primerov. Za razliko od nekaterih drugih vrst raka, kjer lahko življenjski slog in preventivni ukrepi bistveno zmanjšajo tveganje, pri raku prostate takšne univerzalne preventivne strategije žal niso na voljo. Poleg tega je specifičnost te bolezni v njenih zgodnjih stadijih, saj je pogosto asimpomatična in prizadetim moškim ne povzroča nikakršnih težav. Ta ključna značilnost pogosto privede do pozne diagnoze, ko je bolezen že lokalno napredovala ali metastazirala. Posledično je takrat zdravljenje precej bolj invazivno, manj uspešno in pomembno vpliva na poslabšanje kakovosti življenja pacienta. Nasprotno pa zgodnje odkritje omogoča celo aktivno spremljanje neagresivnih oblik raka, kar preprečuje nepotrebne terapije in invazivne posege, hkrati pa zagotavlja optimalno možnost ozdravitve s pravočasnim ukrepanjem pri agresivnejših tipih. Slednje poudarja neizpodbiten pomen učinkovitih presejalnih programov, kot je PRO-PETER, za izboljšanje prognoze in preživetja obolelih.

Za zgodnje odkrivanje raka prostate uporabljamo preprost, a ključen presejalni test PSA. Ta test meri vrednost prostatičnega specifičnega antigena (PSA) v vaši krvi. Pomembno je vedeti, da je PSA protein, ki ga proizvaja vaša prostata – žleza velikosti kostanja, ki obdaja sečnico, in je običajno v krvi prisoten v majhnih količinah. Namen presejanja je najti raka v začetni fazi, ko še ne povzroča težav, a je hkrati zelo dobro ozdravljiv. Odvzem krvi traja manj kot 10 minut in se opravi v sodelujočih laboratorijih. Povišana vrednost PSA ni nujno znak raka; lahko jo povzročijo tudi druga stanja, kot sta vnetje prostate ali povečana prostata, kar pomeni, da so potrebne dodatne preiskave. Vaš izvid vas bo pisno obvestil. Če je negativen in vaše tveganje zelo nizko (PSA pod 1 g/L), nadaljnje merjenje PSA ni potrebno pet let oziroma ga po 60. letu starosti lahko prekinete. Pri nizkem tveganju (PSA med 1 in 3 g/L) se ponovitev priporoča čez dve leti. V primeru negativnega izvida se vaše sodelovanje v raziskavi zaključi, vendar bodite pozorni na morebitne zdravstvene težave in se o njih pogovorite z osebnim zdravnikom. Pozitiven izvid (PSA nad 3 g/L) pa nakazuje na povečano tveganje in sproži potrebo po nadaljnjih specialističnih preiskavah.

Ob ugotovitvi povišane vrednosti prostatičnega specifičnega antigena (PSA > 3 g/L), ki nakazuje povečano tveganje za prisotnost raka prostate, se v sklopu raziskave PRO-PETER aktivirajo nadaljnji diagnostični postopki, zasnovani na principu postopne diagnostike z namenom zmanjšanja števila nepotrebnih invazivnih posegov. Eden izmed teh ključnih dodatnih testov je PHI (Prostate Health Index) – Indeks zdravja prostate, ki se izvaja iz že odvzete krvi. PHI združuje vrednosti PSA z njegovimi izoformami (npr. proPSA in prosti PSA) in na ta način bistveno poveča specifičnost testa pri razločevanju med benignimi stanji prostate in malignim procesom. Referenčna vrednost PHI, višja od 25, se obravnava kot indikator za povečano tveganje in nadaljnjo diagnostiko z magnetno resonanco.

Komplementarno k PHI se izvaja tudi transabdominalni ultrazvok, ki je hitra, neinvazivna in varna slikovna preiskava. S pomočjo ultrazvočne sonde preko spodnjega dela trebuha se natančno oceni velikost in morfologija prostate. Za optimalno vizualizacijo prostate je bistvenega pomena, da ima pacient pred preiskavo poln sečni mehur, kar omogoča boljši akustični prikaz skozi trebušno steno. Uporabniki so pozvani, da popijejo približno 0,5 do 1 liter tekočine uro pred preiskavo. Po ultrazvočnem pregledu lahko posamezniki takoj nadaljujejo z običajnimi aktivnostmi, saj postopek nima znanih stranskih učinkov. Ugotovljena velikost prostate, skupaj z rezultati PSA in PHI, tvori integralni del odločitvenega algoritma za indikacijo nadaljnjih, invazivnejših preiskav.

V primerih, ko predhodne diagnostične preiskave – PSA in PHI – indicirajo povečano tveganje za rak prostate, postane multiparametrična magnetna resonanca (mpMR) nepogrešljiv člen v algoritmu nadaljnje obravnave. Ta napredna slikovna diagnostična metoda omogoča izjemno natančno oceno in karakterizacijo strukturnih značilnosti prostate. Z združevanjem različnih sekvenc MR-posnetkov lahko diagnostiki s prefinjenostjo razlikujejo med fiziološkim tkivom in potencialno malignimi spremembami. Njena ključna vloga leži v identifikaciji sumljivih področij in določanju njihove verjetnosti za prisotnost klinično pomembnega raka prostate z visoko stopnjo zanesljivosti. Preiskava poteka v magnetni resonanci, kjer pacient miruje v ležečem položaju približno 30 do 45 minut. Med postopkom se intravensko aplicira kontrastno sredstvo, ki bistveno izboljša vizualizacijo sumljivih lezij. Za razliko od rentgenskih metod mpMR ne uporablja ionizirajočega sevanja, kar jo uvršča med varne diagnostične modalitete, tudi ob večkratni ponovitvi. Rezultati MR so odločilni za določitev potrebe po biopsiji; v določenih scenarijih, kjer je tveganje nizko, lahko MR celo izključi potrebo po invazivnem posegu. V primerih visoko sumljivih lezij (npr. PI-RADS 4-5) pa omogoča izjemno natančno tarčno biopsijo.

V primerih, ko magnetno resonančno slikanje (MRI) razkrije sumljive spremembe v prostati (npr. visok PI-RADS), je naslednji in pogosto ključni korak k dokončni diagnozi biopsija prostate. Ta diagnostična preiskava, ki jo izvaja urolog pod vizualno kontrolo ultrazvoka, vključuje odvzem več manjših tkivnih vzorcev neposredno iz prostate. Izrazit napredek na tem področju predstavlja fuzijska biopsija prostate, ki združuje visokoločljive slike MRI, pridobljene pred posegom, z ultrazvočnim slikanjem v realnem času med biopsijo. Ta fuzija podatkov omogoča izjemno natančno usmeritev biopsijske igle v sumljiva področja, s čimer se optimizira diagnostični izplen in zmanjša verjetnost za odvzem benignih vzorcev. Obstajata dva glavna pristopa: transrektalna biopsija (skozi danko) in transperinealna biopsija (preko presredka).

Oba postopka potekata v lokalni anesteziji, kar bistveno zmanjša bolečino in nelagodje. Med posegom se ciljano odvzamejo vzorci, katerih število je odvisno od velikosti in distribucije sumljivih lezij na MRI. Pomembno je omeniti tudi koncept sistematične biopsije, kjer se odvzamejo vzorci tudi iz predelov brez očitnih sumljivih sprememb na MRI, kar poveča občutljivost in odkrivanje t. i. skritih tumorjev. Po posegu je priporočeno počivanje 1-2 dni, izogibanje fizičnim naporom in povečan vnos tekočin. Pred posegom so zaradi zmanjšanja tveganja za okužbo predpisani antibiotiki, hkrati pa so podana natančna navodila glede jemanja antikoagulantnih in antiagregacijskih zdravil. Končni rezultati histopatološke analize vzorcev, ki jih pregleda patolog, so običajno na voljo v 7 do 14 dneh in so temelj za nadaljnje odločanje o morebitnem zdravljenju. Biopsija se ne izvaja zgolj diagnostično, ampak s podatki o gradusu tumorja (Gleasonov sistem) opredeli tudi agresivnost raka.

Program PRO-PETER ni zgolj znanstvena raziskava; predstavlja naložbo v prihodnost javnega zdravja v Sloveniji, s posebnim poudarkom na preventivnem in zgodnjem odkrivanju raka prostate. Sodelovanje v tej pilotni raziskavi je temeljni kamen za uspešno uvedbo in dolgoročno učinkovitost organiziranega nacionalnega presejalnega programa PETER. Vsak vabljen posameznik, ki se odzove na povabilo, s tem ne prispeva le k lastnemu zdravstvenemu nadzoru, temveč tudi k zbiranju dragocenih podatkov, ki so nujni za izpopolnitev protokola in zagotovitev optimalne strategije presejanja, prilagojene slovenskim posebnostim.

Kljub kompleksnosti diagnostičnih poti, ki sledijo potencialno povišani vrednosti PSA, je pomembno poudariti, da so vse preiskave – od testiranja PHI, ultrazvoka, multiparametrične magnetne resonance, pa do biopsije – skrbno organizirane, varne in usmerjene v kar najbolj natančno diagnostiko. Medicinsko osebje je ob tem vedno na voljo za pojasnila in podporo. Odločitev za udeležbo v PRO-PETER je odraz individualne ozaveščenosti in odgovornosti do lastnega zdravja, hkrati pa je vitalni doprinos k razvoju javnozdravstvenih pobud. Zato, če prejmete vabilo, ne oklevajte; aktivno sodelovanje je ključnega pomena za dosego kolektivnega cilja zmanjšanja bremena raka prostate v Sloveniji. Pokličite klicni center ali pišite po e-pošti za vsa vprašanja; preglednost in dostopnost informacij sta osrednji komponenti uspeha tega izjemnega projekta.

Vir: Onkološki inštitut Ljubljana