"Nezgode, ki nastajajo zaradi obratovanja kurilnih naprav, so posledica nevednosti in tudi malomarnosti, saj bi jih s preventivnimi ukrepi lahko preprečili," opozarja predsednik sekcije dimnikarjev pri OZS Simon Dovrtel. V zadnjih letih je vse bolj pogosto tudi ogrevanje na trdno gorivo, kar je povezano s kakovostjo zraka.

"Slovenija je bila s strani EU že večkrat opozorjena na prekoračitve dovoljenih mejnih vrednosti, ki so najbolj pogoste ravno v času kurilne sezone. Zato je kurilne, dimovodne in prezračevalne naprave treba na sezono pripraviti, zagotoviti redno vzdrževanje med samim obratovanjem in jih pravilno uporabljati," opozarja Dovrtel. Dodaja še, da je zaradi žledoloma les vlažen in slabše kakovosti ter kot tak neprimeren za kurjenje.

Čiščenje naprav je sicer odvisno od vrste goriva. Pri klasičnem kurjenju s trdnimi gorivi je čiščenje potrebno štirikrat v kurilni sezoni, pri biomasi dvakrat letno, pri tekočem in plinastem gorivu pa enkrat v kurilni sezoni.

"Dimnikarska javna služba je izrazito preventivna dejavnost v javnem interesu, zato je pravočasnost ravnanja oziroma ukrepanja ključnega pomena za dosego zdravstvene in požarne varnosti, varstva okolja, učinkovite rabe energije in ustrezne kakovosti zraka," še izpostavlja Dovrtel.

Dimnikarji sicer opozarjajo, da morajo biti z namenom zagotavljanja kakovosti zraka kurilne naprave na trdno gorivo preizkušene, imeti znane lastnosti in znane emisije, prav tako pa morajo biti pravilno vgrajene. Za preprečevanje prekomernih emisij prašnih delcev je treba zagotoviti kakovosten in ustrezno sušen les, zagotoviti pogoje za pravilno zgorevanje ter redno izvajati dimnikarske in servisne storitve.

Pravilnik o zahtevah za vgradnjo kurilnih naprav, ki je bil sprejet lani, določa, da je za obstoječe kurilne naprave, ki so vgrajene v bivalni prostor in so odvisne od zraka v prostoru, treba zagotoviti dodatni varnostni ukrep. Poleg tehničnih zahtev je treba do 1. januarja 2017 vgraditi javljalnik ogljikovega monoksida, ki v skrajnem primeru lahko opozori na izhajanje nevarnih plinov iz kurilne ali dimovodne naprave v prostor.

Ob tem v sekciji opozarjajo, da če je kdo poleti kupil novo peč, vgradil nov dimnik ali zamenjal ogrevalni sistem in se pred nakupom ni posvetoval z dimnikarsko službo, je zdaj skrajni čas, da dimnikarja o menjavi obvesti. Dimnikar mora opraviti obvezen prvi pregled, pri katerem preveri, ali je nova naprava vgrajena v skladu s tehnično dokumentacijo in predpisi ter jo vpiše v evidenco kurilnih naprav. Za nadaljnje preglede bo potem skrbelo dimnikarsko podjetje.

Če naprava ni prijavljena, ne sme obratovati niti nihče ne more skrbeti za njeno pravilno delovanje in redne preglede. Če se menjave, sanacije ali vgradnje peči ali katerega koli dela lotevate šele zdaj, pa se prej posvetujte z dimnikarjem, pozivajo.

Dimnikarji opozarjajo, da na varno uporabo kurilnih naprav vplivajo tudi številne prenove, ki tega na prvi pogled ne kažejo - na primer menjava oken in vrat, vgradnja klimatske naprave in podobno. Zaradi neustreznih pogojev lahko pride do slabšega zgorevanja, tvorjenja katranskih oblog v dimniku, slabše kakovosti zraka v prostoru ali do uhajanja dimnih plinov v prostor, posledica katerega pa so lahko celo zastrupitve, ki se usodno končajo.

V zadnjih letih se v Sloveniji izvaja tudi veliko tako imenovanih energetskih sanacij stavb, v sklopu katerih se na številnih stavbah prenavljajo fasade. Pri tem se pogosto zgodi, da izvajalci spregledajo in preprosto prekrijejo zračnike ter druge odprtine za dovod zraka. Tudi v takšnem primeru lahko pride do prej navedenih posledic, saj kurilna naprava ne bo imela zagotovljenega dovoda zraka.

Pri prenovah fasad je pozornost treba nameniti tudi veznim elementom med kurilnimi napravami in dimniki, ki morda prečkajo zunanjo steno stavbe. Na teh delih mora biti sanacija fasade ustrezno izvedena, saj sicer lahko privede do pregrevanja in vžiga fasade. Pri prenovah strešnih kritin velja opozoriti na potrebne odmike ustja dimovodne naprave od strešne kritine, slemena, okenskih odprtin in frčad, še opozarjajo.