S prihodom spomladi se je pričelo nabiranje čemaža oziroma medvedovega luka (Allium ursinum L.), ki je pri nas v zadnjih dvajsetih letih zelo priljubljena užitna divja rastlina, iz katere pripravljajo solate, juhe in namaze. A iz Centra za zastrupitve UKC Ljubljana so sporočili, da nabiralci čemaža to rastlino pogosto zamenjajo s podobnimi strupenimi rastlinami, kot sta jesenski podlesek in čemerika. ''Čemaž, jesenski podlesek in čmerika imajo podobne podolgovate liste, zato so zamenjave pogoste in žal lahko tudi usodne za nabiralce ter njihove svojce in prijatelje,'' so zapisali.

S Kliničnega centra Ljubljana so danes sporočili, da je zaradi zastrupitve s podleskom, ki je pogosto zamenjan za užitni čemaž, umrl bolnik. Še ena oseba  naj bi bila zaradi zastrupitve v kritičnem stanju. V zadnjem desetletju so zdravili 20 takšnih bolnikov, dva bolnika sta zaradi zastrupitve z jesenskim podleskom že pred tem umrla, saj jesenski podlesek vsebuje močan strup kolhicin, ki je že v majhnih odmerkih smrtno nevaren.

Zastrupitev z jesenskim podleskom poteka v več fazah. 2 do 12 ur po zastrupitvi bolnikom postane slabo, bruhajo in imajo bolečine v trebuhu ter hudo drisko, ki je lahko krvava. 24 do 72 ur po zastrupitvi pride do okvar srca, jeter, ledvic, trebušne slinavke in pljuč. Pri bolnikih, ki preživijo prvi fazi zastrupitve, se po 4 do 5 dneh zaradi zavrtosti kostnega mozga zniža število belih krvnih celic in število ploščic, zato se poveča nevarnost za okužbe in krvavitve. Po 2 do 3 tednih pa bolnikom izpadejo še lasje.

Zastrupitev z belo čmeriko pa poteka s slabostjo, bruhanjem, drisko, glavobolom, meglenim vidom, oslabelostjo, počasnim srčnim utripom, nizkim krvnim tlakom in prehodno izgubo zavesti.

V primeru suma na zastrupitev s strupeno rastlino priporočajo čimprejšnji pregled pri zdravniku v urgentni ambulanti. Rastlino ali njene dele oziroma ostanke vzemite s seboj k zdravniku, saj bodo tako v bolnišnici veliko lažje prepoznali rastlino in ustrezno ukrepali. 

Divji česen ali čemaž (Allium ursinum) je cenjen kot začimba ali kot samostojna jed. V naravi se čemaževi zeleni listi pojavijo zgodaj spomladi na sončnih in vlažnih travnikih. Na istih rastiščih najdemo tudi močno strupen jesenski podlesek (Colchicum autumnale), katerega ovalni listi lahko spominjajo na čemaž. Zamenjave so pogoste predvsem, preden vzcvetijo značilni čemaževi beli cvetovi. Zamenjave rastlin so lahko usodne zaradi močnega strupa kolhicina, ki ga vsebuje jesenski podlesek in je že v majhnih odmerkih smrtno nevaren.

Kako ga prepoznamo?

Spomladi je v gozdu veliko mest, ki močno dišijo po česnu. Tam raste čemaž, največkrat v veliki družini, saj kjer se enkrat naseli, se razmnoži v velikih količinah. 

Mladi listi so sveže zeleni in svetli, stari pa temnejše zeleni. Cvet je snežno bel in je sestavljen iz dveh do treh suho-kožnatih ovršnih listov. Steblo je pokončno in zraste največ 30 cm visoko, ima bodisi trirob bodisi okrogel prečni prerez. Čemaž ima v zemlji podolgovato čebulico, ki je obdana z belo prozorno kožico.

Čemaž je v celoti užiten, vendar ga ne smemo uživati v prevelikih količinah. Uporabi se lahko liste, čebulice, cvetove in plodove. Cvetovi imajo močnejšo aromo, stari listi pa šibkejšo. Največ nabiramo liste, ker jih najlaže opazimo. Ima podobne lastnosti kot česen, vendar je bolj zdravilen. Iz njega lahko pripravimo čemaževo juho ali uživamo presnega v solatah in namazih. Z nekuhanim in narezanim čemažem se lahko začini vse vrste jedi.

Vendar pozor! Čemaž je podoben dvema zelo strupenima rastlinama: šmarnici in podlesku. A ti dve rastlini nimata vonja po česnu, kar je osnovna značilnost čemaža.

Cvetje šmarnice je sicer drugačno od čemaževega, pozorni pa morate biti predvsem na liste, ki se skoraj na razlikujejo med seboj. Podlesek pa raste v rozetah, listi so spodaj žleboviti, rastlina pa je bolj toga in raste navpično.

Kot je za 24ur.com povedala Helena Šircelj iz Biotehnične fakultete do zamenjav pride predvsem, ker nabiralci požanjejo cele površine s čemažem in zajamejo tudi liste čmerike in jesenskega podleska, ki rasteta med čemažem. Zato je bistveno pogostejša zamenjava s podleskom, ki zelo pogosto raste med čemažem, kot s precej bolj podobno šmarnico, ki ponavadi ne raste med čemažem in odžene liste pozneje kot čemaž.