Nacionalni inštitut za javno zdravje je namreč leta 2013 v študiji ugotovil, da dobra petina mladostnikov s svojimi navadami poslušanja tvega, da bo pri njih v večletnem časovnem obdobju prišlo do poškodbe sluha.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije se z izgubo sluha srečuje že 360 milijonov ljudi po svetu, predvidevajo pa, da bo težave s sluhom leta 2025 imelo že okoli 900 milijonov ljudi.

V Sloveniji je približno 150.000 oseb z okvaro sluha, od katerih jih ima le približno polovica ugotovljeno okvaro. Izgubo sluha je izjemno težko prepoznati in se jo pogosto zazna šele, ko se pojavijo težave v razumevanju sogovornikov, navajajo v Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije.

V Evropi se blaga okvara, torej izguba sluha na ravni 25 decibelov, pojavlja že pri 16 odstotkih odraslih. V Sloveniji je približno 70.000 uporabnikov slušnih aparatov, po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa se letno izda 13.000 novih slušnih aparatov.

Ob tem v zvezi društev poudarjajo, da bi lahko z dobrimi preventivnimi programi in osveščanjem javnosti o pomenu skrbi za sluh te skrb vzbujajoče številke vsaj deloma omilili. Po mnenju WHO je namreč nujno potrebno, da države članice razvijejo preventivne načrte in programe ter programe zgodnje rehabilitacije.

Prav zaradi zavedanja čedalje večje povezanosti med različnimi obolenji, kjer je izguba sluha ena od večjih težav, so Evropska zveza naglušnih, Evropsko združenje strokovnjakov za področje sluha in Evropsko združenje proizvajalcev slušnih pripomočkov v skupni izjavi pozvali Evropsko komisijo, naj poda pobude za uveljavitev redne sistematične kontrole sluha pri odraslih osebah, starejših od 55 let v državah EU.