24-letna Zara Roberts je pred šestimi leti doživela hudo prometno nesrečo. Med vožnjo ji je počila guma, nato jo je odneslo v drugi avtomobil. Skupna hitrost naleta je bila kar 150 kilometrov na uro.

Zaradi hudega udarca je Zari počila srčna aorta, najpomembnejša arterija v telesu, ki odvaja kri iz srca. Kri se je nato začela iztekati v njen prsni koš, poleg tega je imela prebodena pljuča in možganske krvavitve. Večina ljudi s tovrstnimi poškodbami bi umrla na kraju nesreče zaradi notranjih krvavitev, Zara pa je čudežno še vedno dihala. Reševalci so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so ji v pljuča takoj vsadili drenažno cevko in znižali krvni pritisk, da bi zmanjšali krvavenje.

Zdravniki so sicer mislili, da ne bo preživela, a so jo vseeno pustili tri dni priklopljeno na aparaturah. Edino možnost za preživetje je predstavljala tvegana operacija v drugi bolnišnici. Slike njenih možganov so poslali kirurgom v Liverpool, a sta dva takoj odgovorila, da je ne bosta operirala, ker najverjetneje ne bi preživela že 60-kilometrske poti do bolnišnice. No, k sreči pa se je za operacijo ponudil kardiolog Abbas Rashid.

Dr. Rashid je z revolucionarno tehniko zamenjal del aorte, ki je v nesreči počil, s 'protetično arterijo' – cevko s kovinskimi obročki. Med operacijo ji je v dimlje najprej vstavil kateter in ga preko telesa vodil vse do srca. Kateter je tako predstavljal nekakšen kanal za vsadek, ki ga je nato namestil na počen del arterije in z obročki pritrdil nanjo. Zara je operacijo prestala, a je bila paralizirana. Dva meseca po operaciji je nepremično ležala v bolnišnični sobi. Komunicirala je lahko le tako, da je premikala prst, leto kasneje pa je tako okrevala, da je, sicer z veliko vloženega truda, ponovno stala na svojih nogah.

Šest let kasneje se je izobrazila za učiteljico na šoli za otroke s posebnimi potrebami, kljub temu pa ima še vedno težave z govorjenjem, pomnjenjem in premikanjem. “Preživela sem dobesedno počeno srce,“ pravi Zara. “Res pa je, da sem imela izjemno srečo. Zdravniki so rekli, da so bile poškodbe tako hude, da so bile možnosti za preživetje ena proti dvema milijonoma, kar praktično pomeni, da jih je nemogoče preživeti.“

Ne glede na to, kaj je preživela, je jezna na ljudi, ki do nje čutijo usmiljenje. “Nočem se nobenemu smiliti in tudi meni se nihče ne smili,“ pravi. “Od nesreče naprej sem začela drugače gledati na svet. Nesreča me je naučila, da je lahko vsak dan moj zadnji in da moram zato iz vsakega dneva potegniti najboljše.“

Trenutno živi doma s 53-letno mamo Sue in 54-letnim očetom Melom, oseba, ki ji največ pomeni v življenju, pa je dr. Rashid, ki jo je rešil pred gotovo smrtjo. “Zara je lahko srečna, da je preživela,“ pravi dr. Rashid. “Njena aorta je med nesrečo počila po širini, kar pomeni, da je bila skoraj popolnoma pretrgana. Ker pa je aorta največja arterija v telesu, ki izhaja iz levega srčnega prekata in poteka vse navzdol po trebušni votlini, smo morali ukrepati izjemno hitro.“

“Zara je v prsnem košu močno krvavela, zato smo, da bi jo rešili, bili najhujšo bitko s časom,“ pravi dr. Rashid. Če ne bi popravili njene aorte, bi se njeno srca najverjetneje zaustavilo, saj je kri iz srca odtekala izjemno hitro. Protetična arterija je bila tako edina rešitev zanjo, v njenem telesu pa bo ostala več let, saj je ni potrebno tako pogosto menjati. Kljub temu mora vsako leto hoditi na preglede, da zdravniki vidijo ali se je vsadek kaj premaknil ali ne, a dr. Rashid pravi, da je izjemno kvaliteten in da je verjetnost za kaj takega izjemno majhna.

Zari je življenje po nesreči reševalo najmanj 15 zdravnikov in ogromno dodatnega osebja, vendar pa gredo zasluge za njeno izjemno okrevanje po mnenju dr. Rashida v največji meri prav njej in njeni volji do življenja ter staršem, ki so ji nudili izjemno podporo.