Caitlin Hartley je bila stara šele slab dan, ko so zdravniki njenima staršema povedali slabo novico. Da bi preživela vsaj prvih nekaj mesecev življenja, je morala namreč prestati nujno ter izredno nevarno operacijo srca, ki je do tedaj ti strokovnjaki še nikoli niso izvedli.

Vse se je začelo že dobro uro po njenem rojstvu, ko so med podrobnim pregledom zaznali prve simptome šuma na srcu. V porodnišnici Edinburgh Royal Infirmary so ji tako na podlagi nadaljnih raziskav diagnosticirali redko bolezen, imenovano truncus arteriosus, ki prizadene manj kot enega na 10.000 otrok. Zaradi tega je imela Caitlin namesto dve arteriji, ki vodita iz leve in desne strani srca, zgolj eno veliko, ki pa je v pljuča pošiljala pretirano količino krvi.

Takoj ko je bilo mogoče, so jo premestili v bolnišnico Yorkhill Children's Hospital, kjer so jo že nekaj tednov zatem pripravili na prvega izmed štirih nujnih operativnih posegov. “Okvarjeno arterijo so sicer uspešno nadomestili z vratno kravjo veno, a se je operacija tik pred koncem zapletla. Njeno srce se je namreč za kar tri minute ustavilo, po masaži srca ter injiciranju adrenalina pa so jo uspeli rešiti šele z zadnjo stopnjo oživljanja – elektro šoki,“ se spominja njena mati.

“Sledile so nove preizkušnje,“ nadaljuje. “Na vrsti so bili še trije kirurški posegi, med katerimi so ji priskrbeli posebne žilne opornice, ki so zmanjšale pritisk na njeno srce. Operirali so jo in jo priključili na medicinski ventilator, ki ji je pomagal pri dihanju, Caitlin pa se je že zadnjič ne vede poigrala s svojim življenjem. Medtem ko je bila sama, se je namreč s tega nekako odklopila, zaradi česar so se njena pljuča nepričakovano sesedla.“

Vendar pa je danes 16-mesečna deklica dokazala, da je prava borka. Kljub majhnim možnostim za preživetje se je uspela postaviti na noge, še več, danes živi polno in srečno življenje. “Moja hči je pravi medicinski čudež. Kljub temu da niso nikoli pretirano verjeli vanjo, je namreč brez težav okrevala ter se že kmalu po napornem zdravljenju zapodila novim dogodivščinam naproti. Ko jo človek pogleda, ne bi nikoli mogel vedeti, kaj vse je prestala, saj se vede, kot da se ne bi nič zgodilo. Zdravniškemu osebju, ki se je borilo za njeno preživetje, se ne bom mogla nikoli dovolj zahvaliti za ta zaklad, ki so mi ga podarili.“

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na