Če zdravniki vidijo koščenega dečka, mu bodo po vsej verjetnosti prej kot motnje hranjenja pripisali depresijo. Še posebej bulimija in anoreksija namreč veljata za ženski bolezni in le redko kateri zdravnik pri dečkih pomisli na ti dve bolezni. Vendar pa so raziskave pokazale, da je med vsemi, ki trpijo za motnjami hranjenja, kar petina predstavnikov moškega spola. Delež obolelih dečkov in deklic pa se iz leta v leto približuje.

Danes 20-letni Ben Porter iz Kenta je živel z bulimijo in anoreksijo vse od svojega 14. leta. “Skrbel me je izgled mojega telesa,“ pravi. “S svojim videzom nisem bil zadovoljen in imel sem občutek, da zaradi tega ne ustrezam okolici in sošolcem.“

Ko je Ben zaradi svojih motenj le obiskal zdravnika, se spominja, da je zdravnika skrbelo le njegovo fizično zdravje. Psihološkemu aspektu bolezni zdravnik ni posvečal nobene pozornosti.

Ben, ki v višino meri kar 180 centimetrov, pravi, da so se stvari zaostrile, ko je shujšal na malenkost več kot 40 kilogramov. Njegov indeks telesne mase (ITM) je znašal 13, medtem ko pri zdravih osebah ITM znaša od 20 do 24,9. “Padel sem v začaran krog, ki se je nadaljeval, vse dokler stradanje ni postalo neznosno za telo. Do takrat nisem opazil, kaj s svojim početjem in zlorabo povzročam svojemu telesu. Hotel sem biti postaven in doseči idealno podobo, a sem počel ravno nasprotno.“

Ben se je zaradi izčrpanosti odločil za zdravljenje na zasebni kliniki. Njegovo stanje se počasi izboljšuje, zaenkrat pa je uresničil svoj prvi cilj. Po petih letih je prvič pojedel čips. 20-letnik pravi, da si želi, da bi šole posvečale pozornost tudi tej temi in da bi fante učili sprejemati svoje telo in delati na samozavesti tako kot dekleta. “Anoreksija pri moških in druge motnje hranjenja so resna težava. Ne gre le za žensko težavo, temveč za težavo, ki lahko prizadene kogar koli,“ še opozarja Ben.