Deklico so sčasoma vendarle spustili v domačo oskrbo, Mary in John pa sta skrbno bedela nad njo in jo hranila vsake tri ure. Minevali so tedni, meseci, leta, Gabby pa je bila še vedno kot nekaj mesecev star otrok in, kar je bilo najhuje, zdravniki še vedno niso vedeli, kaj je narobe z njo. Že v prvih tednih po rojstvu so naredili številne kromosomske teste, ki pa niso pokazali ničesar. ''Prvo leto je bilo zelo naporno in skorajda ves čas sva bila v skrbeh. Zdravniki nama niso mogli dati nobenega nasveta, kajti še nikoli do takrat niso videli ničesar podobnega. Preprosto nisva vedela, kaj se bo zgodilo in ali bo Gabby preživela,'' še pove Mary.

Hkrati sta se z možem bala, da se bodo tudi drugi otroci, če bi se odločila zanje, rodili z nenavadno okvaro oziroma boleznijo, ki je še zdravniki ne znajo opredeliti. A instinkt jima je govoril, da Gabbyijino stanje ni dedno in odločila sta se tvegati. Na njuno veliko olajšanje ostali trije otroci, ki so se jima rodili v letih po Gabbyjinem rojstvu, nimajo nikakršnih zdravstvenih težav. A še vedno ne vesta, kaj točno je narobe z malo Gabby. Pred kratkim sta se po pomoč obrnila na zdravnika dr. Richarda Walkerja, ki je zdravil tudi 18-letno Brooke Greenberg, o kateri je Mary na televiziji videla oddajo in ki ima enake težave kot Gabby. Tako zdaj ekipa dr. Walkerja pregleduje kromosom za kromosomom v Gabbyjinem telesu, zato gredo preiskave naprej zelo počasi.

Medtem ko Mary in John že vrsto let čakata na kakršne koli novice, sta se naučila živeti s hčerko, ki bo vedno videti kot dojenček in ki ju potrebuje 24 ur na dan. ''Vedno ji bova na voljo. Je tako drobcena, a zanjo ni težko skrbeti. Brez težav jo oblačim in brez težav jo vzamem s seboj, ko grem na primer v trgovino po hrano. A vedno bo videti kot novorojenček,'' pravi Gabbyjina mama. ''Čeprav ne more govoriti, vemo, da prepoznava člane družine in da se odziva na ljudi, ki jo pestujejo. Včasih je veliko jokala, tudi zato, ker je bila pogosto bolna in jo je kaj bolelo. A nekako smo se naučili, kako se spopadati s takšno situacijo, kot je, in zdaj je veliko bolj zadovoljna.'' Mary in John sta se tudi naučila spretno skrbeti za Gabby in za druge, prav tako male otroke hkrati. ''Morda si je težko predstavljati, kako je skrbeti za Gabby in še za enega novorojenčka hkrati, a nekako smo se navadili na vse skupaj. Uporabljamo dvojni voziček, ki nam še zdaj, ko so ostali otroci večji, pride prav, če se na primer med sprehodom kateri od malčkov utrudi. Tudi hranjenje ni tako zelo zahtevno. Nekako sem uspela časovno uskladiti tako, da oba otroka, Gabby in novega dojenčka, nahranim kar drugega za drugim, tudi ponoči.'' Tudi Gabbyjine sestre in bratje so jo sprejeli takšno, kot je, in Mary ter Johnu že pomagajo skrbeti zanjo. ''Ostali otroci jo tako radi pestujejo. Sprejeli so jo takšno, kot je. Ne sprašujejo več, zakaj je takšna, preprosto vedo, da bo Gabby za vedno ostala majhna. Tako so se tudi naučili tega, da smo si ljudje različni in da je to treba spoštovati, kar se mi zdi zelo pozitivno,'' še dodaja Mary, ki skupaj z možem vendarle upa, da bosta nekoč izvedela, kaj se je zgodilo, da bo njuna hčerkica za vedno ostala dojenček.