Bomo še sploh živeli dolgo?

Človeško navdušenje nad dolgoživostjo in celo nesmrtnostjo obstaja od nekdaj in se odraža v veri, literaturi, filmih, glasbi in vsakdanjih izdelkih, piše net.hr. Čeprav znanost še ni obvladala tehnologij, kot je kriogeno zamrzovanje, je razvoj od 19. stoletja ljudem omogočil, da živijo dlje kot v preteklosti.

Vendar se zdi, da se pričakovana življenjska doba v Evropi ne podaljšuje več. Po podatkih raziskovalcev z Univerze East Anglia, Univerze Washington, Univerze Exeter in britanskega ministrstva za zdravje od leta 2011 stopnja pričakovane življenjske dobe stagnira.

''Ne živimo več dlje,'' pravijo strokovnjaki po analizi evropskih zdravstvenih podatkov. Glavni vzroki za to stagnacijo so slaba prehrana, telesna nedejavnost in debelost, negativno pa je vplivala tudi pandemija covida. Med letoma 2011 in 2019 je bila stopnja izboljšanja pričakovane življenjske dobe bistveno nižja kot v prejšnjih desetletjih, razen na Norveškem, kaže študija, objavljena v medicinski reviji The Lancet Public Health.

Napredek v zdravstvu v 20. stoletju, vključno z boljšim zdravljenjem bolezni srca in ožilja ter raka, je povzročil podaljšanje pričakovane življenjske dobe. Toda po letu 2011 so debelost, visok krvni tlak in visok holesterol začeli imeti večji vpliv, predvsem zaradi slabih prehranjevalnih navad.

Napredek v javnem zdravju in medicini v 20. stoletju je pomenil, da se je pričakovana življenjska doba v Evropi iz leta v leto izboljševala. Vendar se to ne dogaja več. Raziskave iz septembra lani, ki sta jih izvedla Inštitut Max Planck in Univerza v Edinburghu, kažejo, da so ljudje zdaj genetsko manj odporni kot naši predniki, kar bi lahko povezali s tisočletnimi genetskimi spremembami. Čeprav nam sodoben način življenja in medicinska oskrba olajšata vsakdanje življenje, znanstveniki verjamejo, da smo prav zaradi tega dejstva bolj ranljivi za te mutacije.

Vir: net.hr