Kot poudarjajo raziskovalci, se rešitev od drugih kontracepcijskih vsadkov razlikuje po tem, da za prenehanje kontracepcijskega delovanja operacija ni potrebna. Izklopiti jo je mogoče na daljavo, kar v tem primeru pomeni z razdalje nekaj centimetrov.
Čip razvijajo na univerzi Massachusetts Institute of Technology (MIT). Raziskovalci računajo, da bi bila naprava, ki meri okoli dva centimetra, lahko naprodaj že leta 2018.
Do takrat pa morajo rešiti še nekatere probleme - zagotoviti morajo na primer, da bo čip lahko upravljala zgolj uporabnica, poskrbeti bodo morali tudi za šifriranje signala.
Po mnenju strokovnjakov je tehnologija uporabna tudi v drugih primerih, na primer za doziranje zdravil. "Takšen tip naprav ima lahko velik potencial. Pričakovati je, da bo s pametnimi vsadki kmalu moč zdraviti vrsto bolezni", je za BBC dejal Simon Karger iz svetovalnega podjetja Cambridge Consultants.
Kontracepcijski čipi bodo v prvi fazi sicer najbolj zanimivi za države, kjer je dostop do običajnih kontracepcijskih sredstev otežen. "Gre bolj za humanitarno uporabo kot pa za zadovoljevanje potreb prvega sveta," je za BBC dejal strokovnjak za biomedicino Gavin Corley.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV