Nedavna retrospektivna študija nasprotno kaže, da priželjc ni niti približno tako neuporaben, kot so nekoč mislili strokovnjaki.

Ameriški raziskovalci so ugotovili, da se lahko tisti, ki jim odstranijo timus, pozneje v življenju soočajo s povečanim tveganjem smrti zaradi katerega koli vzroka. Soočajo se lahko tudi s povečanim tveganjem za nastanek raka.

Študija je izključno opazovalna, kar pomeni, da ne more dokazati, da odstranitev timusa neposredno povzroča raka ali druge zahrbtne in pogosto usodne bolezni.

Toda raziskovalci so bojda zaskrbljeni zaradi svojih ugotovitev. Dokler ne izvedo več, za zdaj trdijo, da mora biti ohranjanje timusa 'klinična prednostna naloga', kjer je to mogoče.

''Velikost tveganja je bila nekaj, česar ne bi nikoli pričakovali,'' je onkolog David Scadden povedal za Harvard Gazette.

Znano je, da ima timus v otroštvu ključno vlogo pri razvoju imunskega sistema. Ko se žleza odstrani v mladosti, se pri bolnikih dolgoročno zmanjša število T-celic, ki so vrsta belih krvnih celic, ki se borijo proti mikrobom in boleznim. Otroci brez priželjca imajo lahko prav tako oslabljen imunski odziv na cepiva.

Do trenutka, ko oseba vstopi v puberteto, se timus skrči in proizvede veliko manj T-celic za telo. Na videz ga je mogoče odstraniti brez takojšnje škode, in ker se nahaja pred srcem, ga pogosto odstranijo med kardiotorakalno operacijo.

Toda medtem ko nekateri bolniki z rakom timusa ali kroničnimi avtoimunskimi boleznimi potrebujejo timektomijo, pri kateri se timus kirurško odstrani, žleza ni vedno ovira. Lahko bi bilo celo v veliko pomoč.

Z uporabo podatkov o bolnikih iz državnega zdravstvenega sistema so raziskovalci v Bostonu primerjali rezultate bolnikov, ki so bili podvrženi kardiotorakalni operaciji: več kot 6000 ljudi (kontrolne skupine), ki jim niso odstranili timusa, in 1146 ljudi, ki so jim odstranili timus.

Tisti, ki so bili podvrženi timektomiji, so imeli skoraj dvakrat večjo verjetnost, da bodo umrli v petih letih v nasprotju s kontrolno skupino, tudi po upoštevanju spola, starosti, rase in tistih z rakom timusa ali pooperativnimi okužbami. Pri pacientih, ki so jim odstranili timus, je bilo tudi dvakrat večje tveganje za razvoj raka v petih letih po operaciji.

Še več, ta rak je bil na splošno bolj agresiven in se je po zdravljenju pogosto ponovil v primerjavi s kontrolno skupino.

Zakaj te povezave obstajajo, ni znano, vendar raziskovalci domnevajo, da pomanjkanje timusa nekako moti zdravo delovanje imunskega sistema odraslega. Podskupina bolnikov v študiji, pri katerih je bila opravljena timektomija, je pokazala manj različnih receptorjev T-celic v krvi, kar bi lahko prispevalo k razvoju raka ali avtoimunskih bolezni po operaciji.

''Te ugotovitve skupaj podpirajo vlogo timusa, ki prispeva k proizvodnji novih T-celic v odrasli dobi in k ohranjanju zdravja odraslih ljudi,'' zaključujejo avtorji študije. Njihovi rezultati, pravijo, močno kažejo, da ima timus funkcionalno pomembno vlogo pri našem nadaljnjem zdravju, vse do grenkega konca.

Študija je bila objavljena v The New England Journal of Medicine.

Vir: sciencealert