''Vročico Zahodnega Nila povzroča virus Zahodnega Nila, prenašalci virusa so komarji. Zelo redko se prenaša med ljudmi preko transfuzije, tkiv ali darovanih organov. Ob pojavu primerov okužb z WNV je treba s preventivnimi ukrepi poskrbeti, da se tveganje za okužbo zmanjša. Z uporabo repelentov in primernih oblačil (dolge hlače, dolgi rokavi), mrežami na oknih zmanjšamo število pikov in preprečimo okužbo. Odstranimo stoječe vode v naši bližnji okolici – komarjem zadostujejo že majhne količine vode za uspešno razmnoževanje,'' piše NIJZ. 

O virusu Zahodnega Nila

Večina okuženih ne bo kazala znakov bolezni ali pa bodo imeli simptome, ki spominjajo na gripo: vročina, glavobol, bolečine v mišicah in utrujenost. V nekaterih primerih ima lahko bolezen hud potek, vključno s prizadetostjo osrednjega živčnega sistema. ''Večina klinično zaznanih okužb se pojavlja od sredine julija do konca septembra. Pojavljanje bolezni je odvisno od številnih dejavnikov, kot so prisotnost in aktivnost prenašalcev (komarjev) ter naravnega rezervoarja virusa (ptice). Naravne danosti v Sloveniji omogočajo obstoj prenašalca,'' so povedali na NIJZ. 

Čas od okužbe do pojava bolezni je običajno od 3 do 14 dni po okužbi.

Virus Zahodnega Nila so odkrili leta 1937 na severozahodu Ugande v provinci West Nile. Uvrstili so ga v rod Flavivirusov, družino Flaviviridae. WNV lahko razvrstimo v pet samostojnih linij, od katerih dve (L1 in L2) krožita v naravi. L1, imenovano tudi virus Kunjin, so našli v Afriki, na Bližnjem vzhodu, v Evropi, Indiji, Avstraliji in Amerikah. Linijo L2 so odkrili v Podsaharski Afriki, na Madagaskarju ter kasneje tudi v Evropi.

Vse osebe, ki še niso bile okužene z virusom Zahodnega Nila, so dovzetne za okužbo. Osebe, starejše od 50 let, ter tiste z oslabljenim imunskim sistemom, imajo večje tveganje za hujši potek bolezni. Imunost po okužbi je najverjetneje dolgotrajna.

Simptomi in znaki bolezni  

''Po piku okuženega komarja večina ljudi ne zboli, saj v približno 80 % okužba poteka brez simptomov. Manjši del okuženih razvije kratkotrajno vročinsko bolezen, ki jo spremljajo simptomi, kot so slabo počutje, glavobol, vročina, izpuščaji, bolečine v mišicah in sklepih (vročica Zahodnega Nila). Približno ena oseba na 150 okuženih razvije težjo obliko bolezni s prizadetostjo osrednjega živčnega sistema in znaki, kot so okrnjena zavest, krči, nevrološki izpadi in motnje gibanja,'' povedo na NIJZ.

Virus je prisoten v krvi 1 do 3 dni po izpostavitvi, prisotnost vztraja 1 do 11 dni. Pri ljudeh in drugih sesalcih, na katere se lahko WNV prenese (npr. konjih), je količina virusa v krvi prenizka, da bi predstavljali učinkovit vir okužbe za komarje in tako vzdrževali nadaljnji prenos bolezni.

Blage oblike bolezni ne potrebujejo zdravljenja in se spontano razrešijo. Hude oblike bolezni običajno zahtevajo sprejem v bolnišnico. Učinkovitih protivirusnih zdravil ni, zdravljenje je simptomatsko, kar pomeni, da se lajšajo simptomi bolezni, ter podporno – podpirajo se prizadeti organski sistemi.

Cepiva, ki bi preprečilo okužbo pri ljudeh, ni. Več informacij o virusu Zahodnega Nila in priporočilih za zaščito je na voljo na spletni strani NIJZ.

Vir vseh podatkov: NIJZ