Nicola je bionično roko prvič videla na televiziji. “Takoj ko sem zagledala bionično roko, sem si jo zaželela. Niti za sekundo nisem podvomila v to,“ pravi. “Ni mi mar, kakšna bo videti bionična roka. Pomembno je, da je uporabna. Po vseh teh letih si namreč želim le, da bi bila moja roka spet funkcionalna. Rada bi živela svoje življenje in počela veliko stvari, brez omejitev. Oblačenje, kuhanje, odpiranje steklenic, šampona in celo mazanje masla na kruh je zame danes namreč izjemno naporno, ker je moja roka mlahava in je ne čutim.“

35-letna mati enega otroka se je nekega večera vozila domov, ko se je zaletela v drugi avtomobil in utrpela hude poškodbe roke. Roko je imela zlomljeno na več mestih, kost pa se ji je do danes že zacelila. Vendar pa si ni poškodovala le kosti, temveč tudi živčevje. Zdravniki ji tako niso mogli pozdraviti brahialnega pleteža, spleta živčevja, ki poteka od vratu preko rame in vzdolž po roki.

V začetku je bila njena roka popolnoma paralizirana. Po šestih operacijah, med katerimi so ji presajali živčevje iz noge in prsnega koša, intenzivni fizioterapiji in hidroterapiji, je pridobila funkcionalnost zgornjega dela roke. Spodnji del, od komolca navzdol, je ostal neuporaben. Od tedaj dalje živi v konstantnih bolečinah. Sprijaznila se je že z mislijo, da roke pač nikoli več ne bo mogla uporabljati, ko pa je videla na televiziji bionično, je znova začela sanjati o normalnem življenju. Zaželela si je v Nemčiji izdelane bionične roke, s presaditvijo katere so zaenkrat pomagali že dvema evropskima pacientoma.

Zahvaljujoč senzorjem, ki so pritrjeni na kožo, bionično roko upravlja telesu lastno živčevje, ki prejema signale za premikanje roke iz možganov. “Tako bi lahko roko povsem normalno uporabljala. Zadnje bionične roke pa naj bi omogočale ne le funkcionalnost, temveč tudi občutek v roki,“ pravi Nicola. Roka bi ji pomagala tudi omiliti bolečino, ki jo sedaj po domnevah zdravnikov povzročajo možganski signali, ki preko živčevja potujejo v roko, a ne morejo do dlani.

Nicola je že spoznala dr. Aszmanna in upa, da ga bo maja letos lahko obiskala na dunajski kliniki, kjer ji bo pregledal sposobnost pošiljanja električnih impulzov preko živčevja v dlan. Upa, da bodo živci dovolj močni, da bodo lahko upravljali bionično dlan. V primeru, da ne bodo, ji bodo morali amputirati roko od komolca in presaditi bionično roko s komolcem vred. Do takrat bo morala zbrati še denar, približno 9.000 evrov za roko in še nekaj zraven za poseg, bionično roko pa ji bodo morali menjati vsakih deset let. “Izziv je kar velik, a bom naredila vse, kar je v moji moči, da bom dobila roko.“ Dr. Aszmann ob tem opozarja, da gre za tvegano odločitev, pri kateri ni povratka. “Ko bomo roko enkrat odrezali, je ne bo več mogoče namestiti nazaj.“

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na