35-letni Joe Alexander je od bolečine v prsnem košu kar drgetal. Hlastal je za zrakom, prepričan pa je bil, da doživlja srčni infarkt. Ko so ga pripeljali v bolnišnico pa je CT-preiskava pokazala, da ima mediastinalni teratom, tumor zarodnih celic, ki je bil velik kakor litrska kartonska embalaža mleka in je oklepal srce. Prognoza je bila izjemno slaba – zdravniki so mu napovedali le še dva tedna življenja. “Bil sem v šoku. Še nekaj tednov pred tem sem bil popolnoma zdrav. Kako sem torej lahko kar umiral?“ se trenutka, ko je izvedel za svoje stanje, spominja Joe.

Rak testisov v prsnem košu?

Tvorba na njegovem srcu se je oblikovala iz embrionalne zarodne celice, katere naloga je bila, ko je bil še zarodek v maternici, tvoriti testise. Ker je prišlo do napake v razvoju, je celica ostala v njegovem prsnem košu in se naposled razvila v rakavo tvorbo. Rakava tvorba je poleg tega bila identična tumorjem, ki se lahko razvijejo na testisih.

Danes zdrav, jutri na robu smrti

Joejeve težave so se začele marca 2000, ko se je z ženo Becky iz Londona preselil v Sidney. “Z ženo sva bila na pijači. Popil sem samo eno pivo, ko sem prišel domov, pa sem doživel najhujšega 'mačka' v svojem življenju. Bolela me je tudi čeljust,“ pravi Joe. “Ob dveh zjutraj sem se zbudil v agoniji. Hlastal sem za zrakom, zato me je Becky odpeljala v bolnišnico.“

Osnovni testi so pokazali, da ni doživel srčnega infarkta, rentgenski posnetki in rezultati CT-preiskave pa so sprožili  alarm. “Slišal sem, kako se pogovarjajo, da potrebujejo specialista,“ pravi Joe. “Nato je prišel onkolog in mi povedal, da so v mojem prsnem košu našli neko tvorbo in da ne vedo točno, kaj je.“ Joeju so opravili biopsijo, rezultati pa so pokazali, da je bila tvorba maligna. Zdravnik mu je povedal, da bo živel le še nekaj tednov. Dodatni testi so nato še enkrat potrdili teratom, ki se je širil v srce in pljuča.

Umreti sem hotel doma

“Drugi zdravnik je bil veliko bolj optimističen,“ razlaga Joe. “Rekel je, da je bolezen ozdravljiva, vendar pa da je potrebno tumor čim hitreje odstraniti. Zato sem se vrnil v Veliko Britanijo na zdravljenje. Hotel sem umreti doma.“ Joe se je nato podal na pot. Med letom je prejel močan odmerek morfija, zato se 28-urnega poleta sploh ne spominja. Na letališču ga je nato čakalo reševalno vozilo, s katerim so ga takoj odpeljali v bolnišnico. “Doktor Horowich mi je predstavil novo zdravilo za kemoterapijo in napovedal 40-odstotno možnost, da se bo tumor skrčil. Če bi se res zmanjšal, bi ga nato lahko odstranili.“ Sledilo je torej obdobje zdravljenja s kemoterapijo.

Joeju je bilo po kemoterapiji zelo slabo. “Cele dneve sem bruhal in se zvijal. Izgubil sem lase in občutek za okus, zato nisem mogel jesti. Zaradi tega sem tudi drastično shujšal.“ Kemoterapija je bila k sreči uspešna. Tumor se je skrčil, Joe pa je imel dva meseca časa, da si opomore od kemoterapije in nabere dovolj moči za operacijo. “Bilo je težko, a sem se nekako sestavil. Kirurgu je uspelo odstraniti cel tumor, pri tem pa ni poškodoval nobenega drugega organa.“

Po operaciji je Joe redno hodil na preglede. Po dveh letih je bilo več kot jasno, da je bolezen popolnoma izzvenela. “Hvaležen sem za vse, kar so storili zdravniki in vsak dan znova se zahvaljujem vsem, ki so me pomagali rešiti. Upam, da bo po mojih sledeh šlo čim več rakavih bolnikov,“ še dodaja.