Ko sta se Emma Hannigan in njen mož Cian McGrath zatem, ko sta že imela dva otroka, odločila, da jih ne bosta imela več, se je Emma pri 33 letih odločila, da si bo dala preventivno odstraniti obe dojki in jajčnike. Izvedela je namreč, da je nosilka gena BRCA1, ki ga povezujejo z rakoma dojke in jajčnikov.

Operaciji, ki ju praviloma opravljajo na pacientkah, ki so že prebolele raka, je prestala februarja in julija leta 2006. Mislila je, da se bo na ta način izognila raku, ki je vzel življenja treh sester in brata. “Nosilci tega gena so izpostavljeni 85-odstotnemu tveganju za raka dojke in 50-odstotnemu tveganju za raka jajčnikov,“ pravi Emma. “Moja babica je umrla zaradi raka jajčnikov, mami pa so gen odkrili leta 2005, a se pri njej rak k sreči še ni razvil.“ Ker jo je to prestrašilo, se je za testiranje odločila tudi sama. “To je bila življenjska odločitev, a sem morala vedeti, saj sem se počutila kakor časovna bomba.“

“Imela sem priložnost izvedeti, v kolikšni nevarnosti sem, in pravočasno reagirati. Srečo sem imela, da me je mož v vsem podpiral.“ Po testiranju je izvedela, da v sebi nosi 'morilski' gen, zato se je pripravila na najhujše. Takoj je zahtevala preventivni pregled z mamografom in slikanje jajčnikov. “Naposled pa sem se odločila za bilateralno mastektomijo, odstranitev obeh dojk. Imela sem šele 33 let, bila sem zdrava, z operacijo pa sem imela moč v svojih rokah.“

Operacijo je uspešno prestala, nato pa jo je čakala rekonstrukcijska operacija dojk. Pet mesecev pozneje so ji odstranili še jajčnike. Z 11-letnim sinom Sasho in 9-letno hčerko Kim so postali popolna družina, idilo pa je leta 2007 prekinila pretresljiva novica. Samo leto po operacijah je Emma namreč odkrila, da ima raka.

Najprej se ji je razvila avtoimunska bolezen dermatomiozitis, ki včasih nakazuje prisotnost raka. Vendar pa so diagnozo potrdili šele, ko je nekaj časa vztrajno pritiskala na zdravnike. “Po celem telesu so se mi pojavili izpuščaji, na vratu pa za grah velike bulice. Vedela sem, da je nekaj narobe, zato sem poiskala drugo mnenje in končno odkrila, kaj je vzrok mojih težav.“ Zdravniki so ji odstranili bulice na vratu in ugotovili, da so rakave. “Rakave tvorbe so prekrivale moj vrat, ramena in roke. Šlo je za raka dojke, ki je bil prisoten že med mastektomijo in se je razširil v zgornji del telesa, a ga takrat niso opazili. Nisem bila jezna, temveč srečna, da so ga odstranili.“ Čakali sta jo kemoterapija in radioterapija, a ji to ni skrhalo močne volje do življenja.

Od takrat so ji raka diagnosticirali še šestkrat – štirikrat samo od maja 2010. In prav vsakokrat ji je bolezen uspelo pravočasno odkriti in premagati. Svoje izkušnje v zvezi z rakom in prebolevanjem je začela skrbno zapisovati in do sedaj ji je uspelo izdati že tri knjige. “Ko sem izvedela za bolezen, sem si želela, da bi od nekoga slišala iz prve roke, da je zbolel za rakom in ozdravel,“ pravi Emma. “Zato sem se odločila svoje izkušnje deliti z drugimi. Da bi jim lahko pomagala, jih navdala z optimizmom in pokazala, da je rak premagljiv.“ Emmina prognoza je pozitivna. “Zaupam zdravnikom in jim popolnoma verjamem,“ zaključuje.