Potem ko se je Kanadčanka Holly Gerlach doma zrušila sredi noči, so jo domači odpeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da trpi za sindromom, ki je povzročil nenadno paralizo. Gre za redko stanje, ko imunski sistem napade živčnega. Lahko bi preminila ali ostala v invalidskem vozičku do konca življenja. A na srečo je povsem ozdravela.

"Bila sem vesela, da sem postala mamica. V bolnišnici sem lahko mislila le na hčer. Zelo sem jo pogrešala. Strah me je bilo, da bom umrla ali – tudi če preživim – ostala v invalidskem vozičku," pripoveduje. Na srečo lahko danes za svojo hčer skrbi povsem normalno. Vse se je dobro končalo. Sam porod sicer ni bil nič posebnega, čeprav je šlo za carski rez. Casey se je rodila februarja 2011. Kmalu je lahko porodnišnico zapustila. A samo nekaj tednov kasneje je Holly pristala v bolnišnici.

Pred tem se je posvetovala z osebnim zdravnikom, ki pa je mislil, da ima morda kakšen ukleščen živec. Ko je nato ponoči vstala, da bi nahranila hčer, se je zrušila. Postala je paralizirana. Zdravniki mislijo, da je prav porod sprožil takšen napad imunskega sistema. "Povedali so mi, da je moj primer zelo resen. Bila sem v bolečinah, spomnim se, da sem bila prestrašena. Bila sem depresivna, ker nisem mogla skrbeti za Casey." Hčer je bila praktično še novorojenček.

Celo ko so ji poskušali pomagati, so po nesreči poškodovali njeno arterijo in morala je na urgentno operacijo, ki je trajala pet ur. Tudi takrat zdravniki niso vedeli, ali ji bo uspelo preživeti noč. "Na srečo sem preživela. Na to operacijo me spominja brazgotina, ki se začne pod prsmi in gre vse do mednožja." Šest tednov je bila Holly tako povsem paralizirana. So pa domači hčer pripeljali vsak dan in jo položili k mamici. "Bilo mi je težko, ker je nisem mogla objemati ali ji govoriti. Postala sem zelo depresivna."

A po šestih tednih je spet lahko začela premikati prste. Postajala je močnejša in počasi je lahko začela premikati vse dele telesa. "Ko so me prvič odklopili od aparata za dihanje za samo 30 sekund in sem morala dihati sama, sem se počutila, kot bi pretekla maraton," se spomni. Tako težko je bilo spet začeti hoditi, dihati, govoriti. Bila je borba, a zaradi otroka se je počutila toliko bolj borbena. Ljudem se res dogajajo tudi najbolj neverjetne preizkušnje.