Ob tem je koordinatorica razvoja paliativne oskrbe Mateja Lopuh opozorila na razmišljanja, da se ob večanju odmerka močnega zdravila z namenom, da se prepreči bolečina, lahko tudi nehote povzroči smrt. "Tako razmišljanje je za nas, ki dnevno uporabljamo ta močna zdravila, nedopustno," je poudarila in z gotovostjo zatrdila, da pri pravilnem odmerjanju zdravil z močnim učinkom ni nevarnosti, da bi bolniki zaradi tega umrli, če je zdravilo predpisano pravilno in da je pomen dvojnega učinka preživeti.

"Zdravila opuščamo samo takrat, ko je jasno, da se je simptom, zaradi katerega so bila uvedena, uredil na drugačen način. Zdravljenje prekinemo samo takrat, ko je jasno vidno, da bolniku ne prinaša nobene koristi več ali jim celo škoduje," je dodala.

Po besedah predsednice Slovenskega združenja paliativne medicine Maje Ebert Moltare "morfij ne povzroča smrti, ampak napredovala bolezen".

Da državna etična komisija nasprotuje evtanaziji ne le zaradi Hipokratove prisege, ampak tudi zaradi tega, ker je v državah, kjer je evtanazija dovoljena, veliko zlorab, je povedal predsednik komisije Božidar Voljč. Kot je dejal, se slovenska družba naglo stara - zdaj je 17,5 odstotka ljudi starejših od 65 let, leta 2050 se pričakuje, da bo takih dobrih 30 odstotkov, med njimi bo 40 odstotkov starih več kot 80 let.

"Uzakonjena pravica in želja po smrti se v primerih staranja populacije hitro lahko sprevrže v dolžnost smrti, ko nekdo ne bo več mogel odločati sam o sebi," je prepričan Voljč. Opozoril je, da v slovenski zdravstveni politiki paliativna medicina še zmeraj ne doživlja zadostne podpore. Vprašal se je, ali smo jo sposobni zagotoviti vsakomur, ki jo potrebuje.

Na to je Lopuhova odgovorila, da je državni program paliativne oskrbe iz leta 2010 dober in da se paliativni pristop uvaja takoj po diagnozi. "To je celostna obravnava, kar pomeni, da s pomočjo pridruženih strokovnjakov lahko pravočasno nudimo duhovno, duševno in socialno pomoč," je izpostavila. Dodala je, da je odveč skrb bolnikov, da bodo hudo trpeli, in skrb svojcev, da bodo lahko samo nemočno opazovali umiranje in trpljenje.