Valižanka Alys Mann je mamica dveh otrok. Prav zaradi tega, ker jo skrbi, da bi razvila isto motnjo, se je odločila o njej spregovoriti, poiskala je pomoč strokovnjaka. Pred tem je bila njena dermatilomanija skrivnost, ki jo je skrbno skrivala. Da bi prikrila številne praske, kraste, rane in brazgotine, pogosto ni nosila kratkih hlač in rokavov.

"Bližnji so mi vedno govorili, naj vendar enostavno preneham," pripoveduje. "Spraševali so me, zakaj si to delam. A ne gre za to, da se želim praskati, da se želim tako poškodovati. Enostavno si ne morem pomagati. Pogosto se denimo spraskam nevede, medtem ko recimo gledam televizijo. Sicer pa čutim veliko željo po tem, da se spraskam. Kot pri vsaki odvisnosti je najprej prisoten občutek uživanja. Nato pa le še občutek krivde in sramu."

Kaj je dermatilomanija in kaj je obsesivna kompulzivna motnja?

Gre za redko zdravstveno stanje, za katerega ni zdravila. Pomoč je treba poiskati pri psihiatru, saj gre za obliko obsesivne kompulzivne motnje. Alys, ki se s to motnjo spopada od poznih najstniških let, sedaj poskušajo pomagati s kognitivno behavioralno terapijo. Motnja se sicer lahko kaže na različne načine, od tega, da mora nekdo obvezno šteti stopnice, če hodi po njih, do tega, da si mora nenehno umivati roke, tudi takrat, ko si jih je ravnokar umil. To lahko močno vpliva na kakovost življenja in takrat se je treba s prisilnimi mislimi spopasti s strokovno pomočjo. Najlažje je reči, da se lahko oseba sama prepriča, da ignorira misli, ki jih prepozna kot neracionalne. A včasih to ni tako enostavno, kot se sliši.