Doslej so Alzheimerjevo bolezen lahko z gotovostjo potrdili le z biopsijo možganov po smrti bolnika. Vse dotlej pa so zdravniki pravzaprav lahko le domnevali, da je izguba spomina posledica Alzheimerjeve bolezni, krčenja možganske mase, ne pa kake druge bolezni. Za Alzheimerjevo bolezen sicer ni znanega zdravila.

Sedanje odkritje bi zdaj lahko pospešilo raziskave na področju zdravljenja te bolezni. Za Alzheimerjevo boleznijo je po nekaterih podatkih leta 2006 trpelo okoli 26,5 milijona ljudi na svetu, do leta 2050 pa naj bi za to boleznijo trpel že vsak 85. Zemljan. Alzheimerjeva bolezen je tudi vzrok skoraj 60 odstotkov vseh demenc.

Običajno se simptomi pri bolnikih začnejo kazati okoli 65. leta starosti, a se raziskovalci strinjajo, da se bolezen pravzaprav začne že kako desetletje prej. Ko pa se simptomi že razvijejo, je morda že prepozno, da bi še rešili propadajoče možgane.

Zato sedaj veliko upanja predstavlja omenjeni test tekočine v hrbtenjači, ki naj bi pomagal pri zgodnjem odkrivanju bolezni. Poleg tega pa je ta test tudi dovolj enostaven, da bi bil lahko na voljo široki uporabi.

V študiji, v kateri so preizkusili ta test, je sodelovalo okoli 300 ljudi, starejših od 70 let. Od tega jih je bilo 114 z normalnim spominom, 200 jih je imelo težave s spominom, 102 pa sta imela Alzheimerjevo bolezen. Njihovo tekočino iz hrbtenjače so nato pregledali, ali vsebuje amiloid beta proteinski delec, ki tvori značilne obloge v obolelih možganih. Prav tako so iskali protein tau, ki se nalaga v mrtvih in umirajočih možganskih celicah.

Skoraj vsaka oseba z Alzheimerjevo boleznijo je imela v tekočini hrbtenice značilne vsebnosti omenjenih proteinov. Imelo jih je tudi skoraj tri četrtine tistih, pri katerih so se že kazale težave s spominom. Pri vsakemu od teh pa se je nato v naslednjih petih letih razvila Alzheimerjeva bolezen. Proteine so našli tudi pri tretjini tistih, ki niso imeli težav s spominom. Zaenkrat se bolezen pri njih še ni razvila, vendar pa jim znanstveniki to napovedujejo.

Prevladujoča hipoteza znanstvenikov je, da je kopičenje amiloida in taua nujno za napredovanje bolezni, blokiranje teh proteinov pa bi lahko blokiralo tudi bolezen. Vendar pa še ni znano, kaj se zgodi, če se ti proteini kopičijo v možganih ljudi z normalnim spominom. Lahko so tudi zgolj rizični faktor, podobno kot holesterol v krvi; veliko ljudi z visokim holesterolom namreč nikoli ne dobi srčnega napada in morda je podobno tudi z omenjenimi proteini pri Alzheimerjevi bolezni. Lahko pa pomeni tudi to, da se je bolezen že začela in če bo oseba živela dovolj dolgo, se bodo pri njej zagotovo razvili simptomi bolezni, ugibajo znanstveniki.

Znanstveniki sicer odkrivajo tudi druge metode odkrivanja te bolezni, še navaja New York Times. Prav tako preizkušajo na stotine zdravil, za katere upajo, da bi lahko zaustavila propadanje možganov, kar vodi v izgubo spomina in propadanje osebnosti bolnikov. Toda zaenkrat znanstveniki še niso naleteli na uspeh in veliko dela – predvsem pa raziskav – jih še čaka, še dodaja ameriški časnik.