Vizita.si
Nosečniški trebušček

Novice

Rekli so ji, da je noseča - nato pa je sledil šok

L.E.
22. 01. 2016 13.35
1

28-letna Angležinja, ki so ji povedali, da je v tretjem mesecu nosečnosti, je bila - milo rečeno - šokirana, ko so ji sporočili, da je prišlo do pomote. V resnici je imela raka na materničnem vratu. Tumor, ki se je že zelo razrasel.

 

 

Kar težko si je predstavljati, kako se človek počuti, ko mu najprej povedo, da je noseč, nato pa, da ima v resnici smrtonosen tumor. 28-letna Jessica Dempsey iz Liverpoola je zdravnika obiskala zaradi bolečin v trebuhu in hrbtu. Vzponi in padci, ki so sledili, so bili kar precejšnji.

Na začetku rak na materničnem vratu praktično nima simptomov. Se pa lahko pojavi nepojasnjena krvavitev iz nožnice (recimo po spolnih odnosih ali takrat, ko ženska nima menstruacije).

Njene težave so se pravzaprav pričele že šest mesecev prej, se spominja. Takrat je začela čutiti, da je nekaj narobe, a ko je obiskala zdravnika, je ta prvič zaključil, da ima boleče menstruacije, ko je prišla drugič, pa da gre najbrž za okužbo sečil. Predpisal ji je antibiotike. Ni vztrajala, da ima občutek, da je težava drugje. Danes pa se ji zdi, da bi morala.

Pojdite na PAP test

Jessica želi ženskam položiti na srce, da redno obiskujejo ginekologa, in predvsem, da redno opravljajo bris materničnega vratu oziroma PAP test. To je test, ki ugotovi, ali obstajajo predrakave spremembe na materničnem vratu. Gre za presejalni test, ki odkrije bolezen, ko je pacientu še mogoče pomagati.

Pri njej je bil rak že v četrtem stadiju, ko so ga odkrili. Tako je že zrasel tumor, da je zdravnik, ko se je spet vrnila v njegovo ordinacijo, najprej pomisli, da je noseča. Sledili sta kemo in radioterapija. A raka se še vedno ni znebila. Zdravljenje še vedno traja. Prestala pa je tudi sedem transfuzij krvi in tudi tu bi rada ljudi spodbudila, da darujejo, saj lahko tako nekomu močno pomagajo.

To rešuje življenja

"Test PAP je zanesljiv in v 80-90 % primerov prepreči raka," pravijo v programu ZORA, državnemu programu zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb materničnega vratu.

"Če ljudje ne bi darovali krvi, me ne bi bilo več tukaj," pravi. "Tako da želim spodbuditi ljudi tudi, da darujejo kri, ker s tem res rešujejo življenja. Ko sem dobila diagnozo, se je moj svet obrnil na glavo. Bil je velik šok. Nočem, da gredo drugi čez vse, kar sem šla sama. Če bo moje sporočilo rešilo eno osebo, bom vesela," nadaljuje. Pravi, da ji je veliko ljudi pisalo, da so šli sedaj k zdravniku prav zaradi nje.

"Sama sem res čutila, da je nekaj narobe. In želim si, da bi že na začetku vztrajala, da se pride zadevi do dna. Šest mesecev je trajalo, da sem prejela pravo diagnozo." In takrat je bilo že zelo pozno. Sledila je kalvarija, ki bi se ji najlažje izognila, če bi že preventivno obiskovala ginekologa, sicer pa - četudi je samo čutila, da nekaj ni v redu, preden se je to res pokazalo, vztrajala, da zdravniki ugotovijo, kaj se v njenem telesu res dogaja.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

KOMENTARJI (1)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2021, Vizita.si, Vse pravice pridržane Verzija: 650