26-letna Sarah Paul in 22-letni Max Exton sta bila vrsto let le prijatelja, potem pa je med njima preskočila iskrica. ''Sarah je bila prijateljica od mojih znancev in tako sva se prek njih nekega večera tudi spoznala. Takoj, ko sem jo opazil v lokalu, mi je bila všeč, a nisem niti pomislil, da bi lahko pristala skupaj, kajti bila je nekaj let starejša od mene,'' se spominja Max. Tudi Sarah so sprva motila leta, a sčasoma sta se vedno pogosteje dobivala in prijateljstvo je preraslo v nekaj več. A po nekaj mesecih cvetoče ljubezni se je zgodila tragedija. Max, ki je že nekaj časa sodeloval na motorističnih dirkah, se je hudo ponesrečil. ''Ravno v službi sem bila, ko sem prejela klic od Maxovega očeta Simona, ki mi je povedal, da se je Max ponesrečil in da so ga s helikopterjem prepeljali v londonsko bolnišnico,'' pripoveduje Sarah. ''Novica me sprva ni šokirala, saj je imel Max v preteklosti že vrsto manjših nesreč in sem mislila, da gre tudi tokrat le za manjše poškodbe.''

Ko pa je prišla v bolnišnico, ni mogla verjeti svojim očem. ''Max je bil na intenzivni negi, priklopljen na številne naprave. Okoli vratu je imel opornico in iz njegovega telesa je bilo speljanih ogromno cevk in žic,'' se spominja 26-letna Britanka, ki so ji zdravniki povedali, da ima njen fant le pet odstotkov možnosti, da preživi, kajti utrpel je hude možganske poškodbe in si močno poškodoval desno stran telesa. A kljub slabim napovedim se je čez čas Max spet ovedel. ''Tudi ko je prišel k zavesti, ni mogel požirati niti govoriti. Desno stran telesa je imel namreč paralizirano,'' še pove Sarah, ki kljub temu, da je z Maxom hodila le nekaj mesecev, ni niti za trenutek pomislila, da bi ga pustila na cedilu. Vsak dan ga je obiskovala in v službi celo vzela šest tednov dopusta, da je lahko bedela ob njegovi postelji.

In očitno je Maxu Sarahina ljubezen dobro dela. Le nekaj tednov po nesreči se je namreč njegovo zdravstveno stanje začelo izboljševati. Počasi je spet začel požirati slino in hrano, celo kakšno besedo je lahko spravil iz sebe. Nekaj tednov pozneje je bil napredek še bolj očiten. Max je namreč prvič premaknil prst na desni roki, ki je bila do tistega trenutka popolnoma paralizirana. ''Bila sem tako vesela, da sem pograbila telefon in vse posnela. Vedela sem, da se Maxu to, da je premaknil prst, ne zdi nič posebnega, jaz pa sem razmišljala, da če vsak tak napredek posnamem, bomo na koncu imeli lepo zbirko, ki bo nazorno kazala, kako se je njegovo stanje postopno izboljševalo,'' pripoveduje Sarah. Potem pa je presenetil vse, ko je s pomočjo dveh zdravstvenih delavcev vstal iz postelje in naredil nekaj korakov. Sledile so naporne fizioterapije in rehabilitacija, ki je v naslednjih tednih oziroma mesecih začela kazati svoje sadove. Max je veliko lažje hodil in tudi govoril je bolj razločno. Iz bolnišnice se je preselil nazaj k staršem, a takrat, ko je bilo najhujše za njim, se je razmerje s Sarah začelo ohlajati. ''Dobila sem občutek, da stvari med nama niso več takšne, kot so bile. Max je deloval nekako hladno, brezčutno. Zdelo se mi je, da je si nisva več enakovredna, da jaz dajem več kot on,'' pove Sarah, ki je Maxa po tehtnem premisleku zapustila. ''Sarah ne zamerim, da si je vzela čas in se odmaknila od vsega. Zanjo je bilo namreč vse skupaj gotovo zelo naporno. A kar je naredila zame, je neverjetno. Čeprav bi marsikdo, ki bi bil tako malo časa z nekom, pobegnil, je Sarah ostala in mi stala ob strani. Je neverjetna oseba,'' o njej pove Max.

A njuna ljubezenska zgodba ima srečen konec. Kajti Sarah se je po nekaj tednih vrnila k Maxu, saj je ugotovila, da noče živeti brez njega. Spet sta zaljubljena kot nekoč, Max pa počasi prihaja nazaj k močem. Redno hodi v fitnes, da si krepi mišice, dirkam z motorjem pa se je odpovedal. A ne zaradi svoje nesreče, ki ga je skoraj stala življenja, temveč zato, ker mu je v podobni nesreči pred kratkim umrl oče.