Naporno delo je bilo tisto, ki jo je potisnilo do roba, pravi Angležinja Nina McArthur. Ljubezen je bila tista, ki jo je rešila. 23-letnica je sprejela pomembno delovno mesto v banki in se tako trudila, da bi vsak dan pustila čim boljši vtis, da je zbolela za motnjami hranjenja. Imela je samo še 31 kilogramov. Menstruacije ni bilo več.

"Sliši se dramatično – ampak če ne bi bilo njega, bi bila morda že mrtva. Če me ne bi tako podpiral in spodbujal, ne bi premagala anoreksije," pripoveduje. 40-letni Martin Nash je stanoval dve nadstropji pod njo. "Najprej sva bila samo prijatelja, nato sva preživljala vse več časa skupaj. Pokazal je skrb zame in me vabil na večerje. Cel dan nisem jedla ničesar, ampak že to je bilo pozitivno, da sem se pri njemu potrudila, da sem nekaj pojedla, saj sem mislila, da lahko tako skrijem svojo motnjo hranjenja," se spominja.

Martin je videl, kako hira in jo spodbujal, da obišče zdravnika. Šel je z njo. Ko je zdravnik odkril, da so posledice anoreksije že vidne na njenih jetrih, jo je prosil, da gre na zdravljenje v zasebno kliniko. "Postal je moja opora. Sproprijateljil se je z mojo družino in na koncu so me podpirali vsi skupaj. Ko sem bila v bolnišnici, me je ves čas obiskoval in me vodil na kavo in tortico. Zaradi njega sem doumela, da želim spet postati bolj prijazna do sebe. Doumela sem, da sem se kaznovala, ker sem imela občutek, da v službi nikoli nisem dovolj uspešna."

Danes ima veliko bolj zdravih 50 kilogramov. "Napredovala sem v službi, z Martinom sva se preselila skupaj. Vsak dan se zbudim z nasmehom." Kar ne more verjeti, da je nedolgo tega tako obsesivno še štela kalorije, da je uživala samo še kavo in čaj. Veliko kave in čaja, ker jo je zaradi bolezni nenehno zeblo. "Nisem imela energije, nisem se mogla osredotočiti. Ves čas sem omedlevala." Danes je spet zdrava, je zaljubljena, počuti se uspešna. Zdaj ve, da ni dobro, da od sebe pričakuje preveč.