Kar ne morem verjeti, da je bilo tako preprosto nehati. Ko sem domačim pripovedovala, kaj vse je obsegal program odvajanja in s čim so nas zaposlili v Dolenjskih toplicah, je moj mož nesramno izjavil, da tako ali tako nismo imeli časa kaditi in da ga prav zanima, s čim si bom zapolnila dneve doma. Če malo pomislim, pa mogoče to celo drži.

Čas je mineval prehitro

Skratka, kar prehitro je minil tale naš program odvajanja od kajenja in v soboto sem se morala poslovita od prijaznih gostiteljev iz Dolenjskih toplic, od zadržanega, včasih zelo resnega Roka do vedno nasmejane klepetulje Mojce. Kar malo ju bom pogrešala, in seveda osebje hotela Balnea, izzivanja natakarjev, ki so nas vabili na kakšno cigareto in se ob tem veselo hahljali. Vendar se nismo dali, vse njihove "nesramne" provokacije smo hrabro in "dostojanstveno" prenesli.

Res sem vesela, da je konec

Toliko izgubljenega časa zaradi kajenja! Mojca in Rok sta izračunala, da če za eno cigareto porabiš sedem minut in če jih dnevno pokadiš petindvajset, v desetih letih porabiš za kajenje celih 450 dni oziroma tri ure na dan. Sedem minut za posamezno cigareto se mi sicer zdi malo preveč, pa kljub vsemu sem po njunem izračunu v svojih 33 letih kadilskega staža cigaretam namenila 1485 dni. Tudi če sem za kajenje porabila samo polovico tega časa, je še vedno preveč. Še sreča, da sem običajno kadila, ko sem se učila ali med delom. Ne vem, zakaj sem bila prepričana, da mi kajenje pomaga pri koncentraciji.

Ne kadim več, pa pika!

Kakor koli že, ne kadim več. Tudi doma nimam kakšnih hudih težav, nobene abstinenčne krize. Jutranjo kavo že upam popiti, ugotovila sem, da je brez cigarete še bolj okusna. Na našem programu odvajanja sem se kavam raje kar odpovedala, vsaj na začetku. Mogoče kajenja ne pogrešam tudi zaradi akupunkturnih mikroiglic v desnem ušesu, saj nas je naš zdravnik Aleksander z njimi opremil še za domov. Danes si jih bom odstranila. Malo manj posedam na balkonu, vse sem že zlikala, lotila sem se generalnega pospravljanja stanovanja ...

Počutim se svobodno

Rok in Mojca ravno tako trdita, da ne čutita nobene potrebe po kajenju. Kot da nikoli niti nista kadila. Z Rokom sem se pogovarjala po telefonu, pravi, da se super počuti in da je program vsekakor vreden svojega denarja. Mojce sicer nisem mogla priklicati, mi je pa pisala: "Ponosna sem nase in zdaj zagotovo lahko rečem, da nikoli v življenju ne bom kadila. Počutim se svobodno (Ali poznate občutek, ko se  ponoči peljete domov in kar naenkrat ugotovite, da je v škatli samo še ena cigareta?) No, tega občutka sem se jaz znebila.
Veliko uspeha vsem, ki ste na tej poti."