Hannah Powell-Auslam je 11 let stara deklica iz Kalifornije. Taylor Thompson je 13 letna deklica iz Arkansasa. Kljub temu, da živita približno 1500 kilometrov narazen, imata skupno točko. Obe sta v zgodnjih najstniških letih zboleli za rakom na dojki. Čeprav je ta bolezen med ženskami zelo razširjena, je primerov, ko prizadene tako mlade, izredno malo.

„Ko sem izvedela, kakšno diagnozo so zdravniki postavili Taylor, sem bila zmedena in šokirana,“ pravi Stephanie Anderson, Taylorina mama. „Nisem vedela, da se kaj takega lahko zgodi tudi tako mladim. Saj je stara le 13 let! Skrbelo me je zanjo, ker nisem vedela kakšen bo njen odziv na bolezen.“ Taylor je namreč zbolela za zelo agresivno in redko obliko raka, imenovano filodni tumor, ki se pojavi le pri odstotku vseh zbolelih žensk. “Spraševala sem se, kako naj ji povem, da ima raka na dojki, saj sploh ni vedela, kaj to je. Je namreč v letih, ko še obožuje roza barvo in bleščeče lip-glosse.“ Toda Taylorina reakcija na novico je mamo le še bolj prizadela: „Ali to pomeni, da bom umrla? Me bo ta reč ubila? Mi bodo izpadli lasje? Mami, kaj se bo zgodilo z mano?“ Na njena vprašanja ni imela odgovora. Ponudila ji je lahko le podporo in upanje.

Julija je bila Taylor operirana. Odstranili so ji prizadeto tkivo. Filodni tumor se namreč ne odziva najbolje na kemoterapijo in obsevanje, zato ga je potrebno odstraniti. Po operaciji se je Taylor vrnila v šolo. “Najbolj jo je skrbelo, kako se bodo na njen novi videz odzvali sošolci in sošolke,“ pravi Stephanie. Od operacije naprej mora Taylor vsakih 6 mesecev na kontrolo v bolnišnico, da preverijo, če se je rak ponovil. Ta oblika se namreč v 98 odstotkih vrne.

Tako kot Taylor je bolezen zmedla tudi 11-letno deklico Hannah: “Bila sem osupla ... Sploh nisem mogla razumeti, kako in zakaj se je to zgodilo ravno meni. Julija, ko sem izvedela za bolezen, sem bila stara šele 10 let.“ V njihovi družini je prav ona prva, ki je zbolela za rakom na dojki. Dekle, ki se je še pred kratkim igralo na dvorišču, treniralo softball in uživalo ob gledanju televizije, se je zdaj znašlo v brezizhodni situaciji. Izvedela je, da ima redko obliko raka, ki se, tako kot pri Taylor, pojavi le pri odstotku vseh obolelih. Hannah so maja operirali, poleti pa je sledila kemoterapija. Jeseni se je tako kot Taylor vrnila v šolo. „Ta mesec je morala na operacijo limfnih vozlov. Zdravniki so se želeli prepričati, da se bolezen ne bi razširila,“ je povedal Jeremy Auslan, njen oče. “O bolezni smo se s hčerko veliko pogovarjali. Nismo je želeli pustiti v negotovosti. Ne želi storiti ravno vsega, kar ji zdravniki svetujejo, o zdravljenju se večinoma odloča sama.“

“Dojke so izjemno občutljiv organ,“ pravi onkologinja, dr. Marisa Weiss. “So edini organ pri ljudeh, tako pri moških kot pri ženskah, ki se razvije šele po rojstvu, v obdobju pubertete. In ravno zato so tako občutljive na spremembe.“ Teoretično gledano, rak dojke bi se torej lahko razvil pri kateri koli starosti, ne glede na spol. Poleg tega Weissova izpostavlja dva dejavnika, ki lahko vplivata na hormonske spremembe v organizmu, kar lahko povzroči nastanek raka: “Najprej bi opozorila na onesnaženost zraka, predvsem kemične snovi v zraku, kot sta bisfenol A in dioksin, ki škodijo hormonom in povzročajo nepravilnosti v vašem organizmu. Poleg tega pa bi opozorila še na prekomerno telesno težo, ki povzroča, da se v telesu izloča večja količina estrogena. Posledica tega je hitrejša in večja rast prsi in morebitna rast nepravilnih celičnih tvorb v prsih.“ Razlog, zakaj sta za rakom zboleli Taylor in Hannah, normalno težki deklici, ki se nista prehitro znašli v puberteti, zaenkrat še ni jasen.

Weissova, avtorica knjige Taking Care of Your Girls, pravi, da morajo biti dekleta z boleznijo seznanjena, ne pa prestrašena. “Pomembno je, da se z otrokom o teh stvareh pogovarjate, ga seznanite z boleznijo, preventivo in simptomi in naučite samopregledovanja. Najprimernejša leta so od 8 do 18. To je najbolj kritično obdobje v odraščanju dekleta. Obdobje, ko se začnejo dekleta začnejo sama odločati, kaj bodo jedla, pila, katera zdravila bodo jemala in katere izdelke za osebno higieno bodo uporabljala. Kakšen odnos do svojega telesa imajo, je pomemben kazalec, kako se bo njihovo telo razvijalo kasneje.“