Ko so zdravniki malčku odstranili tvorbo in jo stehtali, so ugotovili, da je bila precej težja od njega. Tehtala je namreč kar dva kilograma, medtem ko je bil on ob rojstvu težak le 1400 gramov. “Kar smo prestajali, je bilo grozljivo,“ pravi njegova 35-letna mama Yvonne. “A Riley je močan deček. Sedaj končno lahko uživa normalno otroštvo, raziskuje in živi tako, kot vsi njegovi sovrstniki. To je čudovito.“

Tvorbo so zdravniki prvič opazili med ultrazvočnim pregledom v 32. tednu nosečnosti, a takrat še niso vedeli, ali pripada Yvonne ali še nerojenemu otročku. Sledile so nadaljnje preiskave, s pomočjo katerih so ugotovili, da tvorba dejansko raste na Rileyju. Yvonne in njen mož Jordan sta se bala najhujšega, še bolj pa sta bila zaskrbljena, ko sta izvedela, da se tvorba hrani z Rileyjevo krvjo in da je on zaradi tega v maternici hitro izgubljal kri. Poleg tega so zdravniki sprva domnevali, da tvorba prerašča tudi njegove možgane. Kakor koli že, lokacije tvorbe niso mogli natančno določiti zaradi malčkovega položaja, zato so Yvonne teden pozneje naročili na MRI. A vendar Yvonne magnetne resonance ni nikoli dočakala, saj je rodila še pred tem.

Zdravniki so ji pet tednov pred postavljenim rokom opravili urgentni carski rez, saj bi se lahko otrok zaradi tvorbe med naravnim porodom zataknil in tako ostal brez kisika. Riley se je tako rodil pet tednov prezgodaj, a kljub temu tehtal 3400 gramov. “Preden so ga odpeljali, so mi ga pokazali. Poskušala sem se pripraviti na šok, a nisem vedela, kaj naj pričakujem. Tvorba je bila ogromna,“ pravi Yvonne.

Rileyja so takoj po rojstvu odpeljali v bolnišnico Royal Hospital for Sick Children v Glasgow. Tam so mu diagnosticirali limfatično malformacijo, ki je bila posledica nenormalnega razvoja limfnih žil, ki odvajajo tekočino iz tkiv. Če se te žile ne razvijejo pravilno, lahko povzročijo lokalno oteklino in ciste, včasih pa se v prizadetem predelu posledično nepravilno razvijejo tudi krvne žile.

Tvorbe zdravniki sprva niso hoteli odstraniti, saj so menili, da bi to bilo preveč nevarno. Rasla je namreč tik ob jetrih in pljučih, Riley pa je bil premajhen za tako obsežno operacijo. Obdržali so ga na oddelku za intenzivno nego, kjer je bil pod nenehnim nadzorom, saj so se bali, da bi tvorba počila in bi Riley izkrvavel do smrti. Po dveh tednih sta ga starša končno lahko odpeljala domov. “Občutila sva neizmerno olajšanje, hkrati pa sva bila prestrašena. Morala sva biti namreč izjemno previdna,“ pravi Yvonne. “Naučili so naju, kako oživljati dojenčka, zabičali pa so nama tudi, da ga morava nemudoma pripeljati v bolnišnico, če postane bled ali apatičen. Ko je nato odraščal, ga nisva izpred oči izpustila niti za minuto, saj sva se bala, da bi padel in bi tvorba začela krvaveti. Še posebej pozorna sva postala, ko se je učil hoditi in je zaradi velikosti in teže tumorja nenehno padal.“

Ko je Riley praznoval svoj prvi rojstni dan, pa so se zdravniki le odločili, da je že dovolj velik za poseg, poleg tega pa so tudi rentgenski posnetki pokazali, da se je tvorba nekoliko premaknila od jeter in pljuč ter se začela razraščati okoli reber in mišic. Operacija je trajala deset ur, odstranili pa so vse delce tvorbe, saj bi v primeru, da bi kakšen del izpustili, začela ponovno rasti. Riley je prejel transfuzijo krvi, ker so bile brazgotine tako velike, pa so mu morali tudi presaditi nekaj kože. Po posegu so ga odpeljali na oddelek za intenzivno nego, ga priklopili na ventilator, v roku meseca dni pa si je dovolj opomogel, da sta ga lahko Yvonne in Jordan odpeljala domov. “Brazgotine bo imel celo življenje, a vendar je to le malenkost, v primerjavi s tem, kar bi se lahko zgodilo,“ še pravi Yvonne. “Doma sem ustvarila album z vsemi fotografijami, ki sva jih z Jordanom posnela v času njegove hospitalizacije, da mu bova lahko, ko bo zrasel, natančno pokazala, kaj vse je prestajal kot dojenček. Hočem, da je na svojo brazgotino ponosen, ne pa, da bi se je sramoval.“

Glasgowski zdravniki so po posegu povedali, da je bil Rileyjev primer izjemno nenavaden, predvsem zaradi položaja tvorbe, in dodali, da je bila zato operacija veliko daljša kot običajno. “Zadovoljni smo, da si je Riley tako hitro in dobro opomogel. Kljub temu ga bomo morali skrbno spremljali tudi, ko bo odrasel, saj se želimo prepričati, da se mu zaradi brazgotine ne bi pojavile kakšne težave,“ je še povedal predstavnik bolnišnice.

Ste se nam že pridružili na našiFacebook strani? To lahko storite s klikom na