Rožnati mesec letos nosi slogan 'Ne pozabi nase'

Kampanja poziva ženske, da skrbijo za svoje zdravje, se odzivajo na vabila preventivnih presejalnih programov ter jih spodbuja, da ob spremembah, ki vztrajajo dlje časa, obiščejo ginekologa ali zdravnika. Na novinarski konferenci so s sogovorniki poudarili, da sta zdrav življenjski slog in udeležba v presejalnih programih ključna za skrb za zdravje in zgodnje odkrivanje raka dojk in rakov rodil, kar bistveno poveča možnosti za uspešno zdravljenje in zmanjšuje smrtnost.

Rak dojk je v Sloveniji najpogostejši rak pri ženskah, med obolelimi sta tudi eden do dva odstotka moških. Po podatkih registra raka je v letu 2022 za rakom dojk zbolelo 1.510 oseb, 1.502 žensk in 8 moških, umrlo pa 434 žensk in 6 moških. Tudi raki rodil predstavljajo velik delež rakavih obolenj pri ženskah. So raznovrstna skupina bolezni, med katere sodijo rak materničnega vratu, rak materničnega telesa, rak jajčnikov in jajcevodov ter rak zunanjega spolovila in nožnice. Po podatkih Registra raka je leta 2022 za rakom materničnega telesa zbolelo 389 žensk, za rakom jajčnikov 170 in za rakom maternice 97 žensk. Preživetje se močno razlikuje glede na lokacijo, razširjenost bolezni, odgovor na zdravljenje in psihofizično stanje ženske.

Združenje Europa Donna Slovenija že od leta 1997 osvešča o pomenu skrbi za svoje zdravje ter spodbuja razumevanje dejavnikov tveganja, zdrav življenjski slog in zgodnje odkrivanje bolezni. V okviru rožnatega oktobra pripravlja kampanjo Ne pozabi nase!, namenjeno osveščanju o raku dojk, ki je letos prvič povezana tudi s septembrom – mesecem osveščanja o rakih rodil. Skupno sporočilo kampanje poudarja, da je skrb za zdravje enako pomembna kot vsa druga vsakodnevna opravila.

Kampanja poziva k odzivanju na vabila preventivnih presejalnih programov ter spodbuja, da ob dolgotrajnih spremembah poiščemo nasvet zdravnika. V poplavi obveznosti ne smemo pozabiti na najpomembnejše – skrb zase. Zdravje je v naših rokah – z zdravim življenjskim slogom, rednimi pregledi in pravočasnim ukrepanjem lahko veliko naredimo sami. Zgodnje odkrivanje raka namreč dokazano poveča možnost uspešnega zdravljenja.

"Preprečevanje, zgodnje odkrivanje in pravočasno zdravljenje ginekoloških rakov pomembno prispevajo k boljšim izidom zdravljenja in kakovosti življenja," je poudarila Tinkara Srnovršnik, dr. med., spec. ginek. in porod. iz Zdravstvenega doma Ljubljana. Opozorila je na pomen odzivanja na redne ginekološke preglede v okviru programa ZORA, državnega presejalnega programa za odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb na materničnem vratu, ki ostaja edini učinkoviti presejalni program na področju ginekoloških rakov. Aktivno so vabljene vse ženske med 20. in 64. letom starosti. 

Smiselno je opraviti tudi cepljenje proti HPV (humanim papiloma virusom), ki predstavljajo najpogostejšo spolno prenosljivo okužbo in s katerimi se vsaj enkrat v življenju okuži večina spolno aktivnih posameznikov, najpogosteje v prvem letu po začetku spolnih odnosov. Cepivo dokazano zmanjša možnost pojava raka materničnega vratu in nožnice pri ženskah ter zunanjega spolovila, zadnjika, ustnega dela žrela in genitalnih bradavic pri obeh spolih. Do dopolnjenega 26. leta je na voljo brezplačno za oba spola. 

Spregovorila je o rakih rodil, ki so raznovrstna skupina bolezni, med katere poleg raka materničnega vratu sodijo še rak materničnega telesa, rak jajčnikov in jajcevodov ter rak zunanjega spolovila in nožnice in lahko povzročajo zelo različne težave. Ginekologinja je opozorila tudi na znake, ki jih ne smemo spregledati, in svetuje: "Ženske naj obiščejo ginekologa, če opažajo katerega od naslednjih znakov in simptomov, tudi če so blagi in na videz nepovezani z ginekološkim področjem: nenavadne krvavitve, zlasti po spolnem odnosu, med menstruacijami ali v pomenopavzi (ko je od zadnje menstruacije preteklo več kot leto dni), spremembe menstruacijskega ciklusa, bolečine v spodnjem delu trebuha ali v križu, napihnjenost, občutek pritiska ali polnosti, povečanje obsega pasu, nenamerno hujšanje ali utrujenost, spremembe pri odvajanju vode ali blata, spremembe na zunanjem spolovilu (ranice, zatrdline, srbečica, še posebej v povezavi s kroničnim vnetjem (lichen sclerosus))." Pomembno del skrbi za zdravje je tudi poznavanje družinske anamneze (zgodovine) ginekoloških in ostalih rakavih obolenj, saj poznavanje teh dejavnikov tveganja lahko vpliva na pogostost kontrolnih pregledov ali napotitev na dodatne preiskave.

Onkologinja doc. dr. Simona Borštnar je poudarila, da je zdrav življenjski slog ena najučinkovitejših oblik preventive pred rakom in tudi kroničnimi boleznimi (npr. bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen). Opozorila je, da je povišana telesna teža v pomenopavzi povezana z večjim tveganjem razvoja raka dojk. Alkohol pa celo v majhnih količinah poveča tveganje za raka dojk, zato ga je najbolje omejiti na minimum ali se mu izogniti. Svetuje tudi redno telesno dejavnost, ki znižuje tveganje za raka dojk. Priporočila vključujejo vsaj 150 minut zmerne ali 75 minut intenzivne aktivnosti tedensko. Spregovorila je tudi o pomenu zgodnjega odkrivanja raka dojk. Samopregledovanje dojk ni nadomestilo za presejalne preglede, je pa pomemben način, da ženska spozna svoje telo in hitreje opazi morebitne spremembe. 

Priporočljivo je, da si dojke pregleda enkrat mesečno, najbolje nekaj dni po menstruaciji, ko so dojke mehkejše in manj občutljive. Svetujemo, da si ženske za pregled izberejo določen dan vsak mesec, si nastavijo opomnik ali rutino povežejo z vsakodnevno nego (npr. po tuširanju). Rednost in doslednost sta ključni. Za konec je pozvala: "Ženske naj bodo pozorne na zatrdline v dojki, spremembe oblike ali velikosti dojke, vdrtine kože, spremembe bradavice (npr. izcedek, uvlečena bradavica) ter na povečane bezgavke pod pazduho. V primeru katere koli od teh sprememb je nujno čim prej obiskati zdravnika, tudi če spremembe niso boleče. Zgodnje ukrepanje lahko pomeni bistveno boljše možnosti ozdravitve." Dotaknila pa se je tudi presejalnega programa Dora, ki omogoča odkrivanje raka dojk v najzgodnejših fazah, ko so spremembe še majhne in pogosto brez simptomov. Zgodnje odkritje pomeni lažje zdravljenje, večje možnosti za ozdravitev ter manj agresivne terapije, kar zmanjša tudi dolgoročne posledice bolezni. Statistike, tudi slovenske, kažejo, da imajo udeleženke presejalnih programov boljše preživetje v primerjavi s tistimi, ki se presejanja ne udeležijo.

Barbara Krajnc je spregovorila o svoji osebni izkušnji z boleznijo, o tem, kako je na njene odločitve vplivala genetska obremenjenost, ter poudarila, kako pomembni so preventiva in zgodnje odkrivanje. Poudarila je, da skrb zase ni le fraza, ampak odločitev, ki lahko reši življenje, ter pozvala: "Zdravje je vedno na prvem mestu po vrednotah, ki jih najbolj cenimo v Sloveniji. Zanj lahko veliko storimo sami, predvsem v smislu preventive, je po eni strani res obrabljena fraza, a po drugi strani tako resnična. Zato res vsem polagam na srce, da se udeležujete preventivnih presejalnih programov, da se ženske redno opazujemo in pregledujemo. Razumem, da pri nekaterih obstaja strah, celo nelagodje že ob prejemu vabila na preventivni pregled. Zato smo tu, bolnice z osebno izkušnjo, prijateljice, znanke, zato je tu Združenje Europa Donna Slovenija, vprašajte za nasvet ali pomoč."

Izvršna direktorica Združenja Europa Donna Slovenija, Tanja Španić, je predstavila lokalne dogodke združenja in sodelovanja s podjetji v letošnjem rožnatem oktobru, s katerimi širijo ključna sporočila osveščanja o raku dojk, za konec pa poudarila: "Ne pozabite nase. V vsakodnevni naglici moramo najti čas zase in za svoje zdravje. Z rednimi pregledi, odzivanjem na presejalne programe, zdravim življenjskim slogom in pravočasnim ukrepanjem lahko največ naredimo za svoje zdravje."