Zaburoni je brez posebnih zadržkov priznal svoj zločin, ni pa znal razkriti točne identitete vseh žensk, s katerimi je spolno občeval. Tako zdaj avstalski mediji na veliko pozivajo vse tiste, ki so imele spolne odnose z okuženim Avstralcem, naj se nemudoma odpravijo v bližnjo bolnišnico na testiranje. ''Tiste, ki so nezaščiteno občevale z njim, naj odidejo na testiranje. Žal nam možakar ni mogel razkriti podatkov o vseh ženskah, s katerimi je bil, zato z njimi nismo mogli stopiti v stik,'' pravi vodja zdravstvenih enot v avstralski zvezni državi Queensland Jeannette Young. Sumijo pa, da je možakar spal z vsaj 12 ženskami iz različnih koncev države.

Hkrati avstralske zdravstvene oblasti ženske mirijo, da ni nujno, da so se okužile s hivom in da naj tudi v primeru okužbe nikar ne vržejo puške v koruzo. Kajti okužba z virusom HIV še ne pomeni nujno smrtne obsodbe. Čeprav lahko HIV izbruh aidsa povzroči nekako v petih letih od okužbe, pa pri nekaterih obkuženih aids ne izbruhne tudi po desetih ali dvajsetih letih po okužbi. Poleg tega lahko oboleli z ustreznimi zdravili oziroma zdravljenjem živijo dokaj običajno življenje.

Trenutno je v Sloveniji z virusom HIV okuženih nekaj več kot 300 ljudi. Med okuženimi je največ homoseksualnih moških, HIV pa je vedno pogostejši tudi med starejšimi – tretjina okuženih je namreč stara nad 50 let.

Aids se je v Sloveniji začel širiti pred 23 leti in takrat so imeli naši zdravniki za okužene na voljo le eno zdravilo, medtem ko lahko danes izbirajo med sedmimi. Dr. Ludvik Vidmar z infekcijske klinike pravi, da je izjemno pomembno, da aids odkrijemo hitro in pričnemo z ustrezno antiretrovirusno terapijo, ki je bistvena za podaljševanje življenjske dobe okuženih z virusom HIV. A v Sloveniji zamujamo številne priložnosti za uspešnejše zgodnje zdravljenje, pa tudi za preprečevanje nadaljnega prenosa okužbe, pravi dr. Irena Klavs, vodja oddelka za aids na Inštitutu za varovanje zdravja: ''V lanskem letu je bila pri približno polovici oseb z novoprepoznano okužbo s HIV diagnoza postavljena prepozno in pri približno dveh petinah zelo pozno, sočasno z diagnozo aidsa.'' Zato bi bilo dobro, da ljudje premagamo strahove in sram pred morebitno stigmatizacijo ter se pogosteje odločamo za testiranje. To je možno na več mestih v Sloveniji, med drugim tudi na kliniki za infekcijke bolezni in vročinska stanja, stroške testiranja pa krije zdravstveno zavarovanje.

V boju proti aidsu pa ne igra pomembne vloge le pravočasno odkrivanje okužbe, ampak predvsem preventiva, kamor sodi tako prakticiranje varne spolnosti kot tudi osveščanje mladostnikov in tveganih skupin – to so tisti, ki pogosto menjajo spolne partnerje in se pri odnosih z njimi ne zaščitijo, ter homoseksualni moški.