Zdravje malega Teda je iz tedna v teden pešalo. Vse skupaj se je začelo z utrujenostjo, ki pa sta jo dečkov oče Philip Rice, po poklicu anesteziolog, in mama Sara, po poklicu babica, pripisala vsem rojstnodnevnim zabavam, ki se jih je štiriletnik udeležil v zadnjem času ter pogostim nogometnim treningom. Ted namreč razen utrujenosti in zaspanosti ni imel nobenih drugih simptomov – ni imel povišane telesne temperature, bolečin, izpuščajev … Ničesar, kar bi kazalo na to, da je z njim kaj resnejšega narobe. ''Na telesu je imel sicer nekaj starih ranic, ki se niso dobro zacelile, in nekajkrat je začel krvaveti iz nosu, a ne eno ne drugo se nama ni zdelo nič nenavadnega za tako aktivnega štiriletnega dečka,'' pove Philip.

A ker utrujenost kar ni in ni minila, sta ga oče in mama naročila na pregled pri zdravniku, a ravno večer pred pregledom se je na dečkovem obrazu pojavil nenavaden, pikčast izpuščaj. Gospodu Ricu se je zdel zelo nenavaden in imel je slab občutek. Ne nazadnje je bil po poklicu anesteziolog in njegova zdravniška intuicija mu je pravila, da je čuden izpuščaj gotovo slab znak. Zato ga je fotografiral in prek internetnega socialnega omrežja Facebook fotografijo poslala svoji sodelavki, prav tako zdravnici dr. Sari Barton. Ta mu je rekla, naj dečka nemudoma odpelje v bolnišnico, kjer je delal, saj ima verjetno akutno limfocitno levkemijo. ''Tudi sam sem imel že ves čas nek čuden občutek,'' še pove dečkov oče. ''Če pogledam nazaj, sem globoko v srcu slutil najhujše, le nisem imel dovolj poguma, da bi si to priznal.''

In res so starši štiriletnika nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer je delal tudi dečkov oče, kjer so potrdili diagnozo, ki jo je prek Facebooka podala že dr. Bartonova. Mali Ted je bolehal za levkemijo in takoj je potreboval kemoterapije. Zdraviti se bo moral še naslednja tri leta, a ker so bolezen še pravočasno odkrili, ima vsaj zelo dobre možnosti, da jo premaga. Pa vendar so agresivne kemoterapije že zahtevale svojo ceno. Deček je izgubil skoraj vse lase, zaradi stranskih učinkov mora večino časa uporabljati invalidski voziček, saj je preslaboten, da bi hodil naokrog. Kljub temu družina upa na najboljše in optimistično verjame, da bo agresivno zdravljenje pomagalo ter da bo pogumni mali Ted premagal bolezen.

Levkemija je rak kostnega mozga. V njem začnejo nastajati in se kopičiti nenormalne ali zelo nezrele bele krvničke, ki začnejo izpodrivati zdrave oziroma ki ovirajo tvorbo normalnih belih in rdečih krvničk ter krvnih ploščic. Obstajata dve glavni obliki tega rakavega obolenja: kronična levkemija, katere simptomi se razvijajo zelo počasi, lahko tudi več let, in akutna levkemija, za katero je značilen zelo hiter razvoj simptomov. Simptomi, ki lahko kažejo na levkemijo, so otekle bezgavke, lahko tudi povečanje jeter in vranice, utrujenost, izguba apetita in hujšanje, povišana telesna temperatura, nočno potenje, ponavljajoče se okužbe, pogoste krvavitve (tudi podkožne krvavitve, ki se kažejo kot drobne, spontano nastale modrice na koži), lahko tudi glavoboli, bruhanje, bolečine v kosteh in sklepih. Zdravljenje je odvisno od vrste levkemije, običajno pa se zdravi s kemoterapijo, kjer pogosto kombinirajo več zdravil v tako imenovane koktajle. V nekaterih primerih je potrebno tudi obsevanje ali celo transfuzija krvi oziroma presaditev kostnega mozga. Prognoza bolezni je odvisna od vrste in napredovanja bolezni.