Takšni posegi pomenijo bistveno manj tveganja za bolnike, saj so kirurški rezi minimalni, posegi pa natančni. Manj pa je tudi tveganja za zdravstveno osebje, ki je pri klasičnih metodah pogosto izpostavljeno sevanju. ''Pri radioloških posegih se uporablja veliko rentgenskega sevanja, ki je v tem primeru dosti bolj nevarno za zdravstveno osebje, ki je vsak dan izpostavljeno temu sevanju. Seveda je nevarno tudi za bolnika, a ta na takšen poseg pride mogoče enkrat letno ali morda celo enkrat v življenju,'' še doda.

Z majhnimi kamerami, preko luknjic izvajajo tudi številne druge posege. Na primer operacijo srčne zaklopke. S podobnimi metodami so desetinam bolnikov pozdravili zdrse vretenc in nestabilnost hrbtenice. ''Z vidika pacienta je to manj bolečin, veliko hitrejša rehabilitacija in manj komplikacij,'' pove strokovna direktorica UKC Ljubljana prof. dr. Brigita Drnovšek Olup, dr. med.

Pacienti tako že nekaj ur po posegu stojijo na nogah, po nekaj dneh zapustijo bolnišnico. Naši zdravniki pa o novih metodah učijo tudi tuje strokovnjake. Denimo pri zdravljenju Parkinsonove bolezni. ''Z gelom dope, ki se direktno uvaja v prebavila, se lahko pomaga tudi najtežjim bolnikom. Naša ekipa je učna enota v Evropi, kamor se hodijo od drugod k nam učit, kako se to dela,'' razloži strokovni direktor Nevrološke klinike Ljubljana prof. dr. David B. Vodušek, dr. med.

In medtem ko znanja ne manjka, pa zmanjka denarja za nove aparature in instrumente. Za to bi potrebovali okoli 37 milijonov evrov na leto, a ga imajo za novo opremo na razpolago desetkrat manj.