Med najbolj revolucionarna odkritja zadnjega časa zagotovo sodijo bionični - robotski izumi, ki spreminjajo razvoj medicine. Pred desetimi leti so znanstveniki izdelali prvo bionično roko, šest let kasneje so slabovidni pacientki vsadili bionično oko. Nato je sledil razvoj robotske roke, ki lahko čuti dotik, lani so Škotu presadili bionični penis, ki omogoča tudi erekcijo.

Zdaj pa japonski znanstveniki predstavljajo bionično kožo, s katero bodo odkrivali najbolj nevarne bolezni. Napovedujejo precej revolucionarne možnosti uporabe te kože v medicini. Gre namreč za umetno raztegljivo elektronsko kožo, polno posebnih senzorjev, ki zaznajo spremembo temperature in pritiska, zato bi z njo lahko predvideli srčni infarkt, ali celo zaznali tumor. Dr. Takao Someya je želel posnemati naš največji organ, zato je iz silikona in organskih materialov ustvaril pametno kožo, polno nano senzorjev. A če naša koža predstavlja petino naše teže, je bionična lažja od ptičjega peresa. "Ljudje sploh ne čutijo, da ta naprava obstaja," razlaga. "Verjamem, da bo ta razvoj odprl nove možnosti uporabe od spremljanja zdravstvenega stanja, do nošenja medicinskih naprav in celo robotske kože." Prednost bionične kože pred drugimi pametnimi senzorji je poleg njene minimalne teže, tudi izjemna prožnost. Kot pojasni dr. Martin Klatenbrunner: "To je zelo priročen način, da elektroniko raztegnemo, saj lahko izdelamo visoko tehnološke naprave na trdi površini in jih nato samo prenesemo na raztegljiv material." 

Leta 2014 so e-kožo kot jo tudi imenujejo, za 3 ure ovili okrog podganjega srca, medtem ko so ga operirali. S pomočjo elektorkardiograma je pametna koža zaznala napako na podganjem srcu. Naslednji korak naj bilo človeško srce. E-kožo bi namreč lahko všili v oblačila in tako 24 ur spremljali naše vitalne funkcije. Tako bi lahko denimo predvideli celo srčni infarkt. In nenazadnje - zdravniki, ki bi si nadeli rokavice iz bionične kože, bi lahko z njimi zaznali še zelo majhne tumorje v telesu, ki jih sicer še ni moč začutiti - denimo zgodnjega raka prsi. Kar bi pomenilo, da bi ga odkrili v zelo zgodnji fazi, ko ga je še najlažje pozdraviti.