Sašo Avsenik zaradi redke nevrološke motnje začasno odložil harmoniko, upanje pa našel v Barceloni

Sprva je domneval, da gre za utrujenost, a med koncertom v Sežani je postalo jasno, da je težava resnejša. Med igranjem ni mogel pravilno prijeti akorda, četrti prst na roki je postal neodziven, kot da ni več povezan z njegovim telesom. Čeprav občinstvo ni opazilo nič nenavadnega, je sam vedel, da se dogaja nekaj, kar lahko ogrozi njegovo glasbeno kariero.

Ko počitek ni prinesel izboljšanja, je poiskal zdravniško pomoč. Skupaj z glasbenimi kolegi je na spletu naletel na opis fokalne distonije, redke nevrološke motnje, ki prizadene predvsem glasbenike in povzroča nenadzorovane gibe ter izgubo fine motorike. Nevrologi so potrdili sum, a v Sloveniji za to stanje ni učinkovitega zdravljenja. Kot možnost so omenili botulin toksin, ki lahko začasno oslabi določene mišice, vendar pri takšnih primerih ne prinaša zadovoljivih rezultatov.

Avsenik se ni predal. Preizkusil je praktično vse, kar je bilo na voljo: fizioterapijo, ledene terapije, magnetno stimulacijo, hipnozo, akupunkturo in celo različne kreme, ki so mu jih pošiljali oboževalci. Kljub trudu se stanje ni izboljšalo. Potrditev diagnoze je dobil v Nemčiji, a tudi tam niso našli trajne rešitve. Preobrat je prišel šele, ko mu je kolega omenil specializiran inštitut v Barceloni, kjer se že desetletja ukvarjajo z zdravljenjem umetnikov s podobnimi težavami.

Februarja letos je odpotoval v Španijo, a šele po tem, ko je izpolnil svojo veliko željo. Kljub težavam je želel odigrati koncert v Stožicah, čeprav le s tremi prsti. V Barceloni so mu predstavili metodo, ki temelji na tako imenovanem diferencialnem učenju. Gre za sistem vaj, s katerimi skušajo ponovno vzpostaviti povezavo med možgani in roko. Pri tem se glasbenik osredotoča na druge dražljaje, medtem ko podzavest opravlja gibe, ki jih je nekoč obvladal brez razmišljanja. Avsenik vsak dan več ur vadi, nosi opornico, zaklepa prste in z različnimi tehnikami poskuša preusmeriti možgane, da ponovno vzpostavijo nadzor nad prsti.

Strokovnjaki v Barceloni so optimistični. Njihova metoda naj bi dolgoročno pomagala več kot 80 odstotkom glasbenikov s to motnjo, mnogi se po terapiji vrnejo na enako ali celo višjo raven igranja. Tudi Avsenikov terapevt verjame, da ima odlične možnosti za popolno okrevanje, saj je izjemno motiviran in discipliniran.

Čeprav se Sašo še ni vrnil na oder s harmoniko, se mu z vsakodnevnim napredkom postopoma približuje. Zaveda se, da je pot dolga, pri nekaterih traja leto dni, pri drugih več let, a ostaja optimističen. Ob podpori družine in bližnjih verjame, da bo tudi to preizkušnjo premagal, tako kot je že mnoge pred njo.