Čeprav je zvezda resničnostnih šovov, njeno življenje ne deluje ravno resnično. Je mogoče, da Heidi Montag razmišlja o še eni, tokrat enajsti plastični operaciji, da razmišlja o še eni, tokrat tretji povečavi prsi. Mogoče je tudi, da želita z možem Spencerjem Prattom zopet samo privleči nekaj več pozornosti. Prav on je izjavil, da misli Heidi v naslednjih dveh mesecih še enkrat povečati svoje prsne vsadke. Dodal je tudi, da je njena odločitev sledila kritični opazki znanega ameriškega radijskega voditelja, ki naj bi dejal, da prsi njegove žene “niso videti tako velike.“ Nadaljeval je, da se je Heidi tisti dan domov vrnila povsem šokirana in spet začela razmišljati o obisku pri plastičnem kirurgu. Spencer pravi, da jo je od tega poskušal odvrniti – toda ni imel veliko uspeha.

Če takšne izjave niso le še en način pritegovanja pozornosti, so lahko izjemno nevarne. Že tako namreč veliko preveč ljudi plastične operacije jemlje veliko preveč zlahka. Operacija je še vedno operacija in v nobenem primeru ne more miniti brez tveganja. Vprašanje je torej, kdaj je upravičena in kdaj ni. Montagova je sama priznala, da je imela že deset operacij, med drugim zmanjšanje brade, polnjenje ličnic in ustnic, povečanje prsi in zadnjice, liposukcijo in operacijo nosu. “Sliši se veliko bolj noro, kot je v resnici,“ je bil njen komentar, ki je zaskrbel mnoge. Vsaj v intervjujih ne deluje, kot da bi razumela, kako škodljiva je lahko takšna obsedenost s svojim telesom. Konec koncev ima komaj 25 let, poleg tega jo narava že z njenim začetnim videzom ni ravno kaznovala. Trdi, da vse to počne le zato, ker si resnično želi uspeti v industriji zabave.

Ameriška televizija ABC je za odziv prosila kar nekaj strokovnjakov, ki imajo izkušnje s hollywoodskimi zvezdniki. “V svetu zabave resnično obstaja prepričanje, da lahko lažje uspeš, če izboljšaš svoj videz,“ pravi dr. Malcolm Roth, vodja oddelka plastične kirurgije ene izmed newyorških bolnišnic in predsednik Združenja plastičnih kirurgov države New York. “Včasih je to upravičeno,“ še doda, vendar le, kadar ima nekdo realistična pričakovanja in zdrav odnos do teh sprememb. “Brez dvoma nekateri ljudje razvijejo odvisnost. Zasvoji jih tisti občutek, ko skočijo skozi goreč obroč, ko so bolj zadovoljni s svojim videzom. Želijo ga doživeti spet.“ Losangeleška psihologinja Jody Schwartz pravi, da zelo velika težava nastane, kadar imajo ljudje preslabo samopodobo. “Da bi se počutili bolje, poskušajo nekaj spremeniti; toda ko to poskušajo storiti s plastično kirurgijo, je lahko zelo nevarno. Posegi nas lahko v takem primeru kar nekako zasvojijo – nikoli jih ni dovolj. Takrat pomoči ne more nuditi samo plastičen kirurg.“

V takih primerih psihologi govorijo o telesni dismorfični motnji. Ko se pogledamo v ogledalo, pravzaprav večinoma ne vidimo povsem realne slike. Na to, kar opazimo, vedno vpliva še marsikaj, kar si mislimo o sebi. Toda določeni ljudje resnično vidijo povsem napačno sliko. Nato se osredotočijo na napake, ki pravzaprav sploh ne obstajajo. Nemalokrat pomoč namesto pri psihologu poiščejo pri plastičnem kirurgu. Losangeleški strokovnjak dr. Henry Kawamoto, ki je tudi profesor plastične kirurgije na Univerzi v Kaliforniji, meni, da se morajo zdravniki takšne ljudi naučiti prepoznati in jim posege, ki jih ne potrebujejo, tudi odreči. Plastični kirurg mora presoditi, da bo operacijo, četudi jo nekdo plača sam, ta lahko prestal tako psihično kot tudi fizično. Na žalost slaba samopodoba v naši družbi ni tako redka. “Živimo v svetu lepih ljudi in ljudje želijo izgledati tako kot lepi ljudje, ki jih povsod vidijo. Tako so začeli pretiravati.“

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na