Rebecca Nelson se je v mladih letih ponašala z vitko postavo, zato ne čudi, da se je za njo obračalo veliko moških. Med vsemi oboževalci je za življenjskega sopotnika izbrala mehanika Davida Cornisha, s katerim ima tri sinove: sedemletnega Kurta, štiriletnega Reggieja in dveletnega Setha. »Ko sem prvič zanosila, sem jedla za dva, čeprav nisem bila zares lačna. Preprosto sem mislila, da si to lahko privoščim. Nosečnost je bila takrat moj izgovor za prenažiranje,« se danes spominja mamica treh fantkov. »Ko se je Kurt rodil, sem zapadla v materinsko rutino in povsem zanemarila skrb za svoje telo. Nisem bila več sposobna spremeniti svojega življenjskega sloga. Kmalu sem ponovno zanosila in tako sem imela spet razlog, da se nažrem,« je priznala Rebecca.

Šele zvečer je imela čas za hrano

Ko je Rebecca postala mamica, je bila prepričana, da se je njeno življenje spremenilo do te mere, da si lahko privošči kakšen odvečni kilogramček ali dva. Zvečer je dolgo ostajala budna, saj je morala otroke okopati in pripraviti za v posteljo. Šele ko so zaspali, je imela čas, da si privošči večerjo. Ker je bila velikokrat preveč utrujena, da bi si kaj skuhala, je naročanje pice, kitajske hrane ali kakšnih drugih mastnih in nezdravih jedi postalo njena stalnica. Kilogrami so se začeli pridno kopičiti – najbolj prav v predelu pasu – rezultat tega pa je bil velik, mlahav trebuh, ki je bil vse prej kot privlačen. A sama si je pred svojo podobo v ogledalu zatiskala oči in se prepričevala, da ni tako hudo, kot je videti.

Kurt ji je odprl oči

Lani spomladi je Rebecca ravno počivala na kavču v dnevni sobi, ko sta k njej pritekla njena sinova Kurt in Reggie. Med igro sta se sprla in vsak je mamici hitel razlagati svojo različico zgodbe o tem, kaj se je dejansko zgodilo. »V nekem trenutku je Kurt nežno pritisnil na moj trebuh in mi dejal, da je videti ko gora iz želatine. Če bi ga slišala te besede izreči komu drugemu, bi mu povedala, da se to ne sme in da je zelo nesramen, ampak ker je to povedal meni, mu tega nisem mogla reči. Ne glede na vse je imel prav,« se spominja Rebecca. »Vem, da me Kurt ni želel prizadeti. Le šalil se je, kot to počne večina otrok njegove starosti. A ob njegovi opazki sem planila v jok. Počutila sem se zelo slabo, vendar sem se kljub temu prisilila, da se med jokom tudi smejim, saj nisem želela, da bi se počutil krivega.«

Čas za spremembe

Fotografije in sinova nedolžna pripomba so Rebecci dokazale, da je dosegla dno. »Če povem po resnici, sem bila precej razburjena. To je bil tisti udarec, ki sem ga potrebovala, da sem stopila na pot sprememb.« Takoj po novem letu se je vpisala v fitnes center in se posvetila zdravi prehrani. »Sestavila sem načrt, ki je dovolj toleranten, da mi ni bilo preveč hudo. Enkrat na teden sem se zvečer odpravila ven in si privoščila hrano, ki sem si jo v tistem trenutku zaželela. Preostale dni v tednu pa sem se strogo držala diete. Glede na to, koliko kilogramov mi je uspelo izgubiti, je tak sistem hujšanja pri meri očitno deloval,« je prepričana mamica treh fantkov, ki je v vsega dobrih petih mesecih shujšala kar 37 kilogramov in je trenutno v fazi vzdrževanja aktualne telesne teže.

Rebecca se še vedno vsako jutro ob 6.30 odpravi v fitnes center, kjer najprej vadi na kardio napravah, nato pa sledijo še vaje za moč. »Ko sem začela hujšati, nisem mogla v enem kosu teči niti 30 sekund, zdaj pa vsak dan na tekalni stezi premagam pet kilometrov dolgo pot,« ponosno pravi Britanka, ki danes tehta 70 kilogramov.

Preden si je izdelala natančen urnik prehranjevanja in preden je prilagodila vsebino obrokov, je Rebecca zajtrk običajno preskočila, za kosilo je pojedla polovico piščanca, celo francosko štruco s sirom in ocvrte čebulne obročke, za večerjo pa si je privoščila ocvrtega piščanca, ocvrt krompirček in fižolovo solato. Njen najljubši prigrizek je bila vrečka čipsa ali hrenovka v testu z veliko majoneze in debelo rezino sira. Danes je zajtrk najpomembnejši obrok dneva. Dan običajno začne z navadnim jogurtom, v katerega nareže sveže sadje, opoldne si privošči solato s piščančjimi trakovi, za večerjo pa pripravi domačo pastirsko pito. Po več kot petih mesecih redne vadbe in nadzorovane prehrane, se Rebecca lahko pohvali s čvrstim in napetim trebuščkom, še vedno pa se vsak dan vsaj za eno uro posveti telovadbi.

»Pred kratkim sem šla s prijatelji na tombolo, kjer sem srečala dedka. Ko sem ga videla, sem mu pomahala v pozdrav, a me je le neumno gledal, saj me ni prepoznal. Ko sem šla sem do njega in mu povedala, kdo sem, je presenečeno dejal, da sem se mu zdela preveč koščena, da bi bila lahko njegova vnukinja,« z nasmehom na obrazu pravi Britanka, ki v zadnjih mesecih opaža, da sta se v njeno življenje vrnila veselje in samozavest. »Vesela sem spremembe. Danes imam veliko več energije. Ko pogledam v preteklost, še sama komajda verjamem, da mi je uspelo v tako kratkem času priti tako daleč. Neizmerno sem hvaležna Kurtu, da mi je odprl oči. Čeprav so njegove besede bolele, sem vedela, da prihajajo od najbolj nedolžne in iskrene osebe na svetu in prav to me je spodbudilo, da se lotim hujšanja.«