Mesec september je tako mesec o ozaveščanju malignih bolezni otrok in mesec boja proti Alzheimerjevi bolezni. 

Pandemija je zasenčila številne akcije javnega zdravja, vključno s svetovno septembrsko kampanjo boja proti Alzheimerjevi bolezni. ''Slogan letošnje mednarodne kampanje meseca septembra je Diagnoza. Več kot 60 odstotkov vseh bolnikov z demenco ima Alzheimerjevo bolezen, vendar pa v povprečju od prvih znakov bolezni do postavitve diagnoze preteče od 10 do 15 let,'' pravijo na Slovenski tiskovni agenciji. 

Več kot 60 odstotkov vseh bolnikov z demenco ima Alzheimerjevo bolezen, vendar pa v povprečju od prvih znakov bolezni do postavitve diagnoze preteče od 10 do 15 let.

Po podatkih slovenskega združenja za pomoč pri demenci Spominčica Alzheimerjeva bolezen večinoma prizadene starejše. Zanjo zboli od pet do deset odstotkov starejših od 65 let. Bolezen se lahko, čeprav precej redkeje, pokaže že pri starosti 50 let ali celo prej. Le desetina bolnikov je ob pojavu bolezenskih znakov mlajših od 65 let.

Z naraščajočo starostjo se hitro povečuje delež bolnikov z demenco. Med 80 in 90 let starimi ima Alzheimerjevo bolezen med 20 in 45 odstotkov prebivalstva. Kljub temu visoka starost še ne pomeni, da bo oseba zbolela za Alzheimerjevo boleznijo.

Značilno za Alzheimerjevo bolezen je, da se začne neopazno z motnjami spomina predvsem za sveže dogodke. Napreduje razmeroma počasi, zlasti pri poznem začetku. Možna so krajša ali daljša obdobja, ko se bolezen upočasni. Od začetnih težav do smrti mine od tri do 20 let, v povprečju pa od 10 do 15 let, navajajo pri Spominčici.

V začetnem stadiju so bolniki še razmeroma urejeni, prevladujejo težave s pozabljivostjo, zbranostjo, slabšo časovno in krajevno orientacijo itn. Osebe ne sprejemajo bolezenskih težav. Pozneje se pogosto pojavljajo tudi zapleti osnovne bolezni, kot so vznemirjenost, halucinacije, delirantna stanja, značilni ponavljajoči zaposlitveni nemir in epileptični napadi. V zadnjem stadiju so bolniki povsem nebogljeni in v celoti odvisni od pomoči okolice, pri zagotavljanju osnovnih življenjskih funkcij in pri zagotavljanju varnosti.

Gre torej za kronično napredujočo možgansko bolezen. Vzrok za nastanek te bolezni ni znan. Na svetu je več kot 44 milijonov bolnikov z demenco, v Sloveniji pa zaradi posledic te bolezni trpi več kot 32.000 bolnikov in njihovih svojcev. Strokovnjaki po vsem svetu opozarjajo, da je bolezen pomembno odkriti čim bolj zgodaj, saj hitro zdravljenje lahko upočasni potek bolezni in odloži čas, ko bolnik potrebuje stalno oskrbo.

Na drugi strani je tudi pri zdravljenju malignih bolezni težko govoriti o ozdravitvi, običajno ga imenujemo petletno preživetje kot merilo ozdravitve. Maligne bolezni v otroštvu imajo socialne in zdravstvene posledice, ker travmatizirajo in povzročajo težave pri prilagajanju na novo življenjsko situacijo ter vplivajo na družino kot na primarno okolje bolnega otroka.

Portal Adiva.hr še piše, da je staršem treba nuditi pomoč pri premagovanju vsakodnevnih težav, s katerimi se srečujejo pri skrbi za svojega otroka: omogočiti jim je potrebno enak dostop do oskrbe in sodobne postopke zdravljenja ter, kar je enako pomembno, pravočasno zagotoviti psihološko podporo družinam. Enako pa velja tudi za svojce oseb z Alzheimerjevo boleznijo. 

Vir: STA in Adiva.hr