Lauren je bila stara le dve leti, ko je sodišče odločilo, da jo morata njuna ljubeča krušna starša Bill in Sabrina Kavanaugh, vrniti njeni biološki materi Barbari Atkinson. Par je bil nad novico zgrožen. Lauren sta namreč ljubila od dne, ko se je rodila in ji dala ljubeči dom poln topline in radosti. Tako ni nenavadno, da ju je Lauren klicala mama in oče. A zaradi administrativne napake pri posvojitvenih papirjih je njena biološka mati brez težav znova pridobila starševsko pravico, in to kmalu zlorabila. Skupaj s svojim novim partnerjem Kennethom sta dekličino življenje spremenila v pravo nočno moro.

Zlorabe so se pričele na vsakodnevni ravni, ko sta deklico zapirala v omaro, jo pretepala in ji odrekala hrano. Med kopanjem je Barbara tiščala glavo deklice pod vodo in jo opazovala, ko je hlastala za zrakom. Ko jo je Kenneth posiljeval, pa se je njena mati ob pogledu nanjo smejala in zabavala. Ko je Lauren prosila za hrano, je mati sedla poleg nje s skledo polno hrane in jo silila, da je hrano prežvečila, a je ni smela pogoltniti. Deklica je zaprta v omari ležala med lastnimi iztrebki in čakala na naslednjo zlorabo.

Takšno življenje je mala Lauren živela kar šest let, dokler ni soseda opazila, kaj se dogaja in ugotovila, da deklica živi v omari. Takoj je poklicala policijo in skupaj so vstopili v hišo. Podobo, ki jo je videla, si je zapomnila za vse življenje: ''Bilo je grozljivo. Česa takšnega nisem videla niti na televiziji in nisem vedela, kaj bi storila. Bila je slabotna in brez barve. Njene roke so bile popolnoma suhcane in bila je gola.'' Čeprav je bila stara že osem let, je bila povsem nerazvita, saj je njeno telo zaloge hrane jemalo iz mišic, organov in kosti, da je preživelo. Ko so jo odkrili, je bilo okoli nje polno njenih iztrebkov, njene noge so bile vnete, ker je sedela med odpadki in bila je popolnoma podhranjena.

Takoj so jo prepeljali v bolnišnico, kjer so zdravniki uporabili metode za zdravljenje, ki so jih razvili pri oskrbi žrtev holokavsta. Bila je tako izstradana, da njen želodec ni več vseboval encimov za razgradnjo hrane. Na telesu je imela cigaretne ožganine, rane zaradi vbodov po vsem telesu, v lasišču uši, njene dihalne poti so bile zamašene z iztrebki, vlakni preproge in plastike. Preiskovalci so ugotovili, da je bila deklica hudo poškodovana tudi zaradi dolgoletnih posilstev in je potrebovala več rekonstrukcijskih operacij. ''Njena vagina in anus nista bili deljena kot običajno, ampak sta bili ena odprtina,'' so pojasnili kirurgi.

Sabina in Bill, ki sta deklico sprva posvojila in jo ljubila od majhnih nog, sta Lauren znova priskočil na pomoč in jo posvojila, takoj, ko je bilo možno. A njuna naloga ni bila lahka. Posledice zlorab so bile grozljive, saj ni šlo le za fizične, a tudi čustvene poškodbe. Skupaj s psihoterapevti so skušali Lauren pomagati skozi travmatične dogodke preteklosti.

Sabrina in Bill se spominjata, da sta jo velikokrat zjutraj odkrila v omari, saj je ponoči zlezla vanjo in tam zaspala. Prav zato sta z vseh omar odstranila vrata. V temi je kradla hrano in pričela sta ji puščati piškote in limonado na kuhinjski mizi. ''Ni ji bilo treba krasti hrane in morala se je naučiti, da ji bo vedno na voljo,'' pripoveduje Sabrina. Najhuje pa je bilo med kopanjem, saj je bil spomin na dušenje pod vodo še popolnoma živ. ''Ko smo ji skušali umiti lase … O moj bog, nikoli ne bom pozabila tega. Kričala je: 'Prosim, ne me utopiti. Prosim, ne me utopiti.' Kako pojasniš 8-letnici, da to ni tvoj namen?''

Kljub ljubezni in trudu Sabrine in Billa, pa zlorabam še ni bilo konca. Leta 2005 so jima socialni delavci dejali, naj nekoliko popustita nadzor nad njo in starša sta jo spustila k svoji nečakinji, ki je živela z možem in sinovoma. Že jutro po njenem prihodu jo je mož nečakinje posilil, zaradi česar so ga pozneje zaprli.

Vse odtlej je Lauren doživljala napade besa, bolečino je lajšala s samopoškodbami in večkrat skušala storiti samomor. Velikokrat se je stepla tudi v šoli in okrevala šele, ko so jo prepisali na posebno šolo, kjer je imela nenehno na voljo psihoterapevtsko pomoč. Stanje se je z leti izboljševalo, a bila je potrebna vztrajnost. Kot pravijo psihologi, posvojitev otroka, ki je doživel takšne zlorabe, zahteva nenehno žrtvovanje. Ena izmed Laureninih psihoterapevtov je priznala, da se Lauren verjetno ne bo nikoli več počutila ljubljeno: ''Lauren ne moreš več napolniti z ljubeznijo. Zahteva vse več in več in nikoli se ne bo počutila dovolj ljubljeno.''

V seriji intervjujev, ki jih je Lauren kasneje opravila, je priznala, da si želi, da bi nekoč lahko zaživela 'normalno življenje'. Sedaj namreč raje vidi, da je fantje ne vidijo kot spolni objekt, zato se oblači v deška oblačila in se vede tako, da ne bi zbudila moške pozornosti. Poleg tega težko sklepa prijateljstva. A za vse tiste, ki vedo, kaj je Lauren preživela, je ena najbolj pogumnih žensk, saj je uspela prestati in preživeti tako grozljive zlorabe, ki si jih sploh ne znamo predstavljati. Pred kratkim je zaključila srednjo šolo in se vpisala na univerzo, velik dosežek pa je tudi, da ne jemlje več zdravil za depresijo in bipolarno motnjo in je že pripravljena spregovoriti tudi o svoji preteklosti. ''Ko sem jo prvič videla, ni bila socializirana, trpela je za kronično depresijo, samomorilnostjo in počutila se je odvečno. Danes pa je pripravljena sprejeti preteklost in se je ne sramuje več. Sedaj pravi: 'To se mi je zgodilo, a sem še vedno tu. Preživela sem in borim se še naprej.' ,'' pojasnjuje njena psihoterapevtka.

Ves trud pa je danes poplačan tudi za njuna starša. ''Veliko težkih let je za nami in včasih nisem bila prepričana, če nam bo uspelo. A glede na vse okoliščine, gre danes Lauren odlično. Mislim, da smo morda uspeli premagati najhujše,'' pove njena mati Sabrina.