Paul se po posegu, na katerega je čakal kar osem let, počuti odlično. Nadvse je vesel, ker je izgubil 130 kilogramov, in zdaj je še bolj trdno odločen, da bo pridno hujšal tudi v prihodnje. V bolnišnici bo moral ostati še dva tedna, nato pa bo odpuščen v domačo oskrbo. Zaradi nekoliko nižje teže pa tokratni prevoz morda ne bo tako težaven, kot je bil prevoz v bolnišnico. Takrat namreč reševalci in zdravniki niso vedeli, kako naj 445 kilogramov težkega možakarja prepeljejo iz domače postelje do bolnišnice, kajti vozila, ki so jih imeli na razpolago, so bila premajhna in ne bi zdržala tako velike teže. Razmišljali so celo, da bi Paula v 245 kilometrov oddaljeno bolnišnico prepeljali s helikopeterjem. Takrat je tiskovni predstavnik lokalne bolnišnice povedal: ''Je v zelo delikatnem stanju in nujno potrebuje pomoč. Zato razmišljamo o vseh možnostih, kako ga prepeljati od doma do bolnišnice. Najpomembnejše je, da ga skrijemo pred radovednimi pogledi ljudi in tako ohranimo njegovo dostojanstvo ter da ga seveda na cilj prepeljamo kar se da varno. A vse to nam je novo. Kaj takšnega še nismo počeli.'' Po tehtnem razmisleku pa so se reševalci vendarle odločili, da Paula ne bodo premestili s helikopterjem, ampak s posebnim, težkim ljudem prilagojenim reševalnim vozilom. Prevoz je uspel in tudi operacija je potekala odlično.

Kompulzivno prenajedanje

Za Paulovih 445 kilogramov je menda krivo tako imenovano kompulzivno prenajedanje. To je motnja hranjenja, ki je psihološkega izvora. Povzroči jo lahko kakšen travmatičen, stresen dogodek, depresija. Oseba, ki trpi za kompulzivnim prenajedanjem, uživa pretirane količine hrane – običajno zato, da bi na ta način pomirila kakšne notranje negotovosti, strahove, tegobe. Kompulzivnim jedcem prenajedanje torej predstavlja beg od težav in skrbi, ki jih pestijo. Jedo takrat, ko sploh niso lačni, in tudi če se najedo do sitega, hrane ne morejo spustiti iz rok. Nemalo tistih, ki trpijo za kompulzivnim prenajdanjem, zaradi slabe vesti pred drugimi skrivajo ogromne količine hrane, ki jo zaužijejo, in hkrati v glavi kujejo načrte, kaj vse bodo pojedli in kje bodo to hrano dobili.

Za kompluzivne jedce je značilno tudi, da obdobjem prenajedanja običajno ne sledijo obdobja stradanja ali običajnega prehranjevanja. Pogosto se kompulzivno prenajedanje pojavlja v v zgodnjem in srednjem odraslem obdobju, najpogosteje med 35. in 45. letom. Raziskave pa celo kažejo, da približno 20 odstotkov debelih ljudi izpolnjuje kriterije za kompulzivno prenajedanje.