Težave s kilogrami so se začele v poznih dvajsetih letih, kmalu po poroki, pripoveduje danes 47-letni Jerome Biggars. Takrat je nehal paziti na to, kaj poje, in nehal je šteti zaužite kalorije. Tako je dan začel z nadvse kaloričnim in nezdravim obrokom. Za zajtrk je namreč pojedel klobaso, krof in še kakšen piškot. Za kosilo je skoraj vedno jedel hamburger in ocvrt krompirček ter za sladico še cimetovo pecivo, za večerjo pa je bila na vrsti pica in seveda še kakšen košček peciva. Dnevno je tako zaužil med 4000 in 5000 kalorij in po dveh desetletjih so bile posledice takšnega prehranjevanja več kot očitne. Jerome je namreč tehtal kar 224 kilogramov.

''Tako slabo sem se počutil v svoji koži, da bi se najraje kar pogreznil v zemljo,'' se najhujših trenutkov svoje debelosti spominja 47-letni Američan. ''Bil sem tako debel, da skorajda nisem mogel več hoditi. Ven sem hodil samo še takrat, ko je bilo to res nujno in neizogibno.'' Kajti vsak korak je bil pri 224 kilogramih za Jeroma ogromen napor. Med nakupovanjem hrane mu je po obrazu tekel pot, nastope in tekme otrok je vedno izpustil, saj se ni zmogel povzpeti po stopnicah šole ali stadiona. Mimoidoči na ulicah so ga začudeno pogledovali, najstniki pa so se celo norčevali iz njega. In vse občutke krivde, sramu ter žalosti je vse pogosteje tešil s hrano.

''Hrana je postala moj prijatelj, moj zaveznik,'' pripoveduje. ''Če sem bil izpostavljen stresu ali če so me preplavila kakršna koli čustva, sem se zatekel k hrani. Jedel sem povsod, kjer me nihče ni mogel videti – v pisarni, avtu, doma na zofi … Skratka, povsod, kjer ni bilo nobene priče, ki bi videla, kaj sem počel sam sebi.''

Ko je debelost dodobra načela tudi njegovo zdravje – pešati so mu začele ledvice in srce, krvni tlak mu je drastično poskočil, prekrvavitev v nogah pa se mu je poslabšala – je uvidel, da mora nekaj narediti zase in za svoje zdravje. Resno se je lotil hujšanja. Odrekel se je mastni in redilni hrani ter hamburgerje, ocvrt krompirček, pice ter sladkarije zamenjal za zelenjavo, sadje, belo meso in kompleksne ogljikove hidrate. Skoraj vsak dan je najprej kolesaril, pozneje pa tudi tekel in telovadil z utežmi. Pisal je dnevnik hujšanja in se celo pridružil podpornim skupinam za hujšanje. Njegov trud se je kmalu obrestoval. Tehtnica je namreč iz tedna v teden kazala manj in njegovi odvečni kilogrami so vztrajno kopneli. V 15 mesecih je shujšal 133 kilogramov. Zdaj se Jerome ne skriva več med štirimi stenami in ne počuti se slabo v svoji koži. Ravno obratno – svojo zgodbo z veseljem deli z drugimi in upa, da bo z njo koga spodbudil k temu, da enkrat za vselej spremeni svoj odnos do hrane ter zdravo in počasi shujša. ''Spet sem samozavesten in zadovoljen s seboj. Zdi se mi, da lahko v življenju dosežem kar koli!'' še veselo pove Američan.