A le nekaj dni po operaciji se je spopadla s hudimi bolečinami v trebuhu in počenim črevesjem. Njenim domačim so zdravniki dejali, naj se pripravijo na najhujše. Čeprav se je izvlekla, je kasneje razvila motnjo hranjenja, zaradi katere se ji danes hrana gabi in zaradi katere je njena telesna teža s 140 kilogramov padla na 35 kilogramov. Hazel Orchard danes nosi oblačila za 12-letnice in pravi, da je zaradi svoje bitke s hrano skušala narediti že samomor. Sedaj okreva po motnji hranjenja in se je odločila spregovoriti o hudih zapletih, ki so lahko posledica operacije zmanjšanja želodca. ''Stala me je prijateljstev, dostojanstva, volje do življenja in identitete,'' je povedala za Mail Online.

Sponka ji je počila črevo

58-letnica je upala, da ji bodo operacijo opravili v bolnišnici Welsh preko zdravstvene zavarovalnice, a so jo zavrnili. ''Na operacijo želodca preko zavarovalnice sem se prijavila, ker sem želela, da mi operacijo opravijo v javni bolnišnici, vendar nisem ustrezala kriterijem, ker nisem imela težav s krvnim pritiskom, holesterolom in ker nisem imela sladkorne bolezni. Tako nisem ustrezala kriterijem za operacijo. To sem sprejela.''

Zato se je obrnila na zasebno bolnišnico v Britaniji, kjer so ji opravili poseg, ki ga je želela imeti. Med operacijo so ji s sponkami ustvarili manjši žep na vrhu želodca, s čimer so zmanjšali prostornino njenega želodca. ''To pomeni, da do konca življenja ne bom mogla jesti obroka, ki je večji od otroške porcije.''

A samo nekaj dni po operaciji je prišlo do zapletov in sprejeli so jo v Univerzitetni bolnišnici Wales. ''Ko sem prišla v bolnišnico, so mi povedali, da so sponke počile moje črevo. Bolečine so bile tako hude, da sem zdravnika vprašala, če bom umrla. Moji hčeri in sosedi, ki sta bili z mano, so dejali, naj se pripravita na najhujše. Postopek me je skoraj stal življenja.''

Hazel je kasneje tožila kirurga, ki ji je opravil operacijo, a so odkrili, da zdravnik ni bil kriv za zaplet, ampak da so bile krive sponke, ki jih je uporabil med posegom. Februarja leta 2015 je Hazel potrebovala dodatno operacijo, ki ji je znova rešila življenje, saj so se ji razvile notranje brazgotine, ki so se ovile okoli črevesja. ''Ustavljale so prekrvavitev črevesja, a k sreči je kirurg uspel rešiti moje črevo, sicer bi morala vse življenje odvajati blato v stomalno vrečko.''

'Raje bi umrla, kot pridobila dodatno težo'

Vse od posega je njena prehrana sestavljena iz hrane za dojenčke, jogurta in vode z okusom. Vonj hrane se ji gabi, zato se izogiba velikih supermarketov in hrano kupuje v lokalni trgovini. ''Ustvarila sem si varno okolje, kjer vem, kje lahko kupujem hrano, da je nakup zame znosen. Moj strah pred hrano je tako velik, da bi raje umrla, kot da bi pridobila dodatno telesno težo.''

'Motnja hranjenja je lahko zelo osamljena stvar'

Hazel je prepričana, da bi morali imeti v njeni lokalni bolnišnici na voljo tudi posebnega specialista za odrasle ljudi z motnjami hranjenja. ''Motnje hranjenja ljudje pogosto povezujejo z mladimi ženskami, ki želijo izgledati kot manekenke, a v resnici se z njimi spopadajo tudi moški in starejši ljudje. Imeti motnjo hranjenja je nekaj, kar te povsem izolira od drugih in to je lahko zelo osamljena stvar. Če si odvisen od alkohola ali drog, imaš podporne skupine - če imaš motnjo hranjenja, je nimaš.''

Prav zato je svojo zgodbo delila tudi z javnostjo, da bi ljudje, ki se spopadajo s podobno težavo, vedeli, da niso sami.