Kot pravi, je njena obsedenost privedla do tega, da so konice njenih prstov nepovratno poškodovane, njen obraz in prsi pa polne brazgotin, ki bodo ostale za vedno. Ironično se je njena obsedenost pričela, ker je želela izgledati bolje. ''Vedno sem bila obsedena s puljenjem svojih obrvi. Želela sem imeti popolno obliko in porabila sem veliko časa, da sem pulila dlake, dokler niso bile popolne. Tako kot vse mlade ženske, sem želela biti kar se da lepa,'' pojasni in doda: ''Vedela sem, da se nimam več pod nadzorom, a nisem mogla prenehati.''

Kmalu se je puljenje obrvi prelevilo tudi v puljenje ostalih dlak po telesu. Ko so jo domači opozorili in ji večkrat rekli, da je njena odvisnost prešla vse meje in naj preneha s puljenjem obrvi, se je lotila preostalih dlak na skritih predelih telesa. ''Moje prsi so bile najhujše. Morala sem izruvati tudi najmanjšo dlačico iz prsi, vse dokler moj nedrček ni bil prepojen s krvjo. Morala sem oprati, osušiti svoje obleke in rjuhe, preden je moja družina prišla domov, da ne bi kaj posumili.'' Svoje telo je pred možem skrivala tako, da se je preoblačila in tuširala v temi. ''Vedel je, da se ne počutim dobro v svojem telesu, zato ni nikoli posumil, da je kaj narobe.'' Po treh letih odvisnosti se je po pomoč obrnila na svojo osebno zdravnico, a jo je ta odslovila. ''Želela sem ji pojasniti, da moja obsedenost prevzema nadzor nad mojim življenjem, a mi je le rekla, naj preprosto preneham.''

Ko je svojo težavo zaupala svojim prijateljem, so se ji smejali: ''Nikomur se to ni zdel velik problem, zato sem z odvisnostjo nadaljevala.'' A ko je njena mati Kathy Thompson nekoč videla poškodbe, je bila šokirana. ''Ko sem se preoblačila, je videla moja prsa in ni mogla verjeti svojim očem. Ko sem ji povedala za puljenje, je bila šokirana. Sedla je poleg mene in mi rekla, da je stanje zelo resno in da potrebujem pomoč.'' A najtežje ji je bilo obsedenost razložiti partnerju Marinu, saj mu je toliko časa prikrivala težavo. ''Ni mogel verjeti in prosil me je, naj poiščem pomoč.''

Leta 2011 je zdravnik Charlotte končno napotil k psihiatru, ki ji je diagnosticiral stanje imenovano dermatilomanija. Gre za kompulzivne samopoškodbe kože, ki prinašajo sproščanje napetosti. Čeprav danes še vedno občuti željo po puljenju, pa se z motnjo uspešno spopada. ''Če ne vidim področij, ki bi jih bilo treba populiti, je lažje,'' pove. Prav zato spi v oblačilih, ki pokrivajo vse njeno telo, da bi se izognila skušnjavi. Kljub temu pa ostaja pozitivna in upa, da ji bo s pomočjo kognitivne vedenjske terapije in s podporo domačih le uspelo premagati odvisnost.