Ljudje, ki med spanjem zelo pogosto premikajo noge, lahko trpijo za ventrikularno hipertrofijo oziroma imajo odebeljeno srčno mišico, zaradi česar so izpostavljeni večjemu tveganju za kardiološke težave, kap in smrt, je pokazala študija zdravnikov s klinike Mayo.

“Ne trdimo, da gre za dejanski vzrok in posledico bolezni, vendar pa smo ugotovili, da je lahko sindrom nemirnih nog znak bolezni srca, o katerih bi se morali pacienti in zdravniki pogovoriti,“ pojasnjuje vodja študije dr. Arshad Jahangir s klinike Mayo.

Za sindromom nemirnih nog po predvidevanjih strokovnjakov trpi milijone ljudi po svetu, vendar pa natančno število ni znano. Nekateri zdravniki menijo, da je resnost tega sindroma pretirana, a drugi trdijo, da tega sindroma kljub vsemu ni za prezirati.

Sindrom je nekoliko več pozornosti pritegnil pred sedmimi leti, ko so z njegovim razvojem povezali določene gene. Poleg tega pa je že dolgo znano, da motnje spanja, h katerim spada tudi sindrom nemirnih nog, povečujejo tveganje za bolezni srca.

Nova raziskava je prva, ki se je dotaknila tega, kako sindrom vpliva na splošno zdravje prizadetih, razlaga kardiolog dr. Ralph Brindis s kalifornijske univerze. V njej je sodelovalo 584 ljudi, ki so jim nevrologi diagnosticirali sindrom nemirnih nog. Sodelujočim so opravili test, s katerim so izmerili odebelitev srčne stene, nato pa so morali noč preživeti pod budnimi očmi raziskovalcev, da so lahko nadzorovali njihove kretnje med spanjem. Zatem so raziskovalci sodelujoče razvrstili v dve skupini, ki sta temeljili na frekvenci trzanja nog.

45 odstotkov tistih, ki so na noč z nogami trznili vsaj 35-krat na uro, je imelo bolj odebeljeno srčno steno kakor 55 odstotkov sodelujočih, ki so z nogami trzali redkeje. Ko so po treh letih še enkrat podrobneje pregledali vse sodelujoče, so raziskovalci odkrili, da so imeli tisti, ki so imeli resno odebeljeno srčno mišico, skoraj četrtina sodelujočih, skoraj dvakrat pogosteje težave s srcem ali pa so v tem času umrli.

Ljudem s sindromom nemirnih nog se kljub vsemu ni treba bati, vendar pa se je priporočljivo o težavi pogovoriti z osebnim zdravnikom in ga prositi za teste, s katerimi bo pregledal srce.

Sindrom nemirnih nog je nevrološka motnja, ki prizadene približno pet odstotkov ljudi, predvsem starejše ženske, redkeje pa tudi moške in otroke. Običajno se kaže s pekočo bolečino v nogah in stopalih, ki jo prizadeti blaži s premikanjem nog. Pojavljajo se tudi mravljinčenje, pekoč ali zbadajoč občutek v mečih, redkeje pa tudi po stegnih, trupu in rokah. Bolečine so najpogostejše ponoči in motijo spanec, čeprav oboleli neprijetne občutke občasno doživljajo tudi podnevi, ko se usede ali uleže.

Učinkovitega zdravljenja za ta sindrom ni. Nekaterim pomagajo redna fizična aktivnost, plavanje, hladne prhe, joga, sproščanje in jemanje vitamina B12. Koristi izogibanje dolgotrajnemu sedenju ali stanju, popoldanskemu spancu in obilnim obrokom pred spanjem ali kavi. Nosite širša oblačila iz naravnih materialov. Sindrom lahko omilite tudi z nekaterimi zdravili, na primer ropinirolom, a se o tem posvetujte z zdravnikom.