Tradicionalno velja, da so naši 'veliki možgani' tisto, kar ločuje našo vrsto od drugih živali. Naša sposobnost razmišljanja in inovativnosti nam je omogočila, da smo ustvarili številne izume. Naši možgani so v primerjavi z drugimi živalmi podobne velikosti velikanski. 

V nedavni študiji iz leta 2023 je Ian Tattersall, paleoantropolog in zaslužni kustos Ameriškega prirodoslovnega muzeja v New Yorku, skozi čas sledil prostornini možganskega ohišja starodavnih homininov. Začel je pri najstarejši znani vrsti in končal pri sodobnem človeku.

Ugotovil je, da je prišlo do hitrega širjenja možganov neodvisno pri različnih vrstah homininov in ob različnih časih v Aziji, Evropi in Afriki. Vrste, katerih možgani so sčasoma rasli, so Australopithecus afarensis, Homo erectus, Homo heidelbergensis in Homo neanderthalensis. Vendar se je trend povečevanja možganov skozi čas obrnil na glavo s prihodom modernih ljudi. Današnje lobanje moških in žensk so v povprečju za 12,7 % manjše od lobanj Homo sapiensa, ki je živel v zadnji ledeni dobi.

''Imamo zelo nenavadno oblikovane lobanje, zato je zgodnje ljudi zelo enostavno prepoznati – prvi pa imajo izjemno velike možgane,'' pravi Tattersall.

Tattersallova ugotovitev ponavlja ugotovitve drugih. Na primer, leta 1934 je Gerhardt Von Bonin, nemški znanstvenik, povezan z Univerzo v Chicagu v Illinoisu, zapisal, da obstaja jasen znak zmanjšanja v človeških možganih vsaj v Evropi v zadnjih 10.000 ali 20.000 let.

Kako lahko torej razložimo to osupljivo zmanjšanje? 

Tattersall domneva, da se je krčenje velikosti možganov začelo pred približno 100.000 leti, kar ustreza obdobju, v katerem so ljudje prešli z bolj intuitivnega načina razmišljanja na tisto, kar imenuje simbolna obdelava informacij, ali razmišljanje na bolj abstrakten način. Ker so bili manjši in bolje organizirani možgani sposobni izvajati bolj zapletene izračune, so presnovno dragi večji možgani preprosto postali nepotrebni.

Drugi paleontologi trdijo, da fosilni zapis kaže, da so se možgani začeli krčiti pred kratkim, ne kot predlaga Tattersall, kar pomeni, da spremembe ni mogoče povezati z jezikom. Izpodbijan je tudi datum, na katerega navaja pridobitev jezika pred 100.000 leti.

Manjši možgani bi lahko ljudem omogočili hitro ohlajanje. Dobro je znano, da so ljudje v vročih podnebjih razvili vitkejše in višje telo, da bi povečali izgubo toplote. Možno je, da bi se naši možgani razvili na podoben način. Če nam je vroče, lahko dandanes oblečemo majico s kratkimi rokavi, skočimo v bazen ali prižgemo klimatsko napravo, a pred 15.000 leti te možnosti niso bile na voljo.

Možgani so največji energijski 'porabnik' med vsemi organi, saj tehtajo približno 2 % naše telesne mase, vendar porabijo več kot 20 % naše presnovne energije v mirovanju. Torej, če so možgani velik porabnik energije in toplote, potem bi se najverjetneje morali prilagoditi tudi podnebju. Naša teorija je, da manjši možgani bolje odvajajo toploto in imajo tudi manjšo toplotno moč. Ugotovitev nakazuje, da bi lahko današnji hitro segreti planet povzročil še večje krčenje naših možganov. Kaj bo to pomenilo in prineslo, pa ne ve nihče. 

Vir: BBC