David in Laura sta se spoznala pred enajstimi leti, ko je bilo njemu 21, njej pa 18 let. Oba ju je čezmerna teža zaznamovala že tedaj, saj sta bila preveč težka skoraj od otroštva. To ju je povezalo, velikokrat sta se pogovarjala ravno, kako bi lahko izgubila odvečne kilograme. Skupaj sta se lotevala diet in se jih držala le nekaj tednov, skupaj sta začela zahajati v telovadnico in sčasoma obupala. Nič ni uspelo, vsakič ju je premamil nezdrav način življenja.

Leta 2005 sta se zaročila ter se odločila, da bo datum poroke šele čez tri leta, saj bosta do takrat poskušala svojo težo vsaj nekoliko zmanjšati. Spet sta odlašala in odlašala ter se šele leto dni pred svojim najpomembnejšim datumom odločila, da je čas za akcijo. Na srečo se je v tistem trenutku spremenilo tudi njuno delo ter jima omogočilo, da sta se veliko lažje držala pravil zdravega prehranjevanja. David je bil namreč do takrat trgovski potnik, zaradi česar je bil vedno na poti in se je prehranjeval predvsem v restavracijah s hitro prehrano. Končno je začel delati v pisarni. Podobno delo je dobila tudi Laura, ki je do takrat veliko potovala. Tudi to jima je dalo nov zagon. Ko danes gledata nekdanje fotografije, priznavata, da sta si pred dejstvom, kako nezdrava je bila njuna teža, zatiskala oči. Prepričevala sta se, da se počutita povsem dobro. V resnici se nista.

Poleg tega, da sta se trudila čez dan pojesti več manjših zdravih obrokov, sta začela redno obiskovati telovadnico. Najprej je bila intenzivnost njune kardiovadbe majhna, toda počasi sta jo povečevala. Davidu so se odvečni kilogrami začeli topiti zelo kmalu, Lauri je to uspevalo veliko počasneje, zato je bila velikokrat žalostna, ker se je počutila, kot da bi zaostajala. Toda tudi njeni odvečni kilogrami so izginjali in sčasoma sta zadovoljna ugotovila, da je bolj zdrav življenjski slog postal njuna rutina. Do poroke je bila nevesta lažja za 25 kilogramov, ženin za 38. Ne le da sta bila povsem drugače videti, tako sta se tudi počutila. In ko sta se vrnila domov, z novim načinom življenja nista prenehala. Skupaj sta začela celo teči ter se maja leta 2009 udeležila polmaratona. Ko sta stala na startni liniji, je bila Laura lažja za 44 kilogramov, David pa za 50. Nikoli si nista mislila, da jima bo kaj takšnega uspelo. "Glas v moji glavi mi je še vedno govoril, da ne bi smela teči, da ljudje, ki so tako veliki kot midva, pač ne tečejo," pripoveduje Laura.

Nato je Laura zanosila. Najprej se ni spremenilo veliko, nato pa … "Začela sem si izmišljati izgovore. Pojedla bom samo eno vrečko tega, eno vrečko tistega, saj sem noseča. To je s prave poti spravilo tudi Davida, ki mi jih je pomagal sprazniti. Potem sem čedalje manj telovadila, čedalje manj je posledično telovadil tudi David, saj se nisva več medsebojno spodbujala," se spominja. Proti koncu nosečnosti je bilo še huje, saj je imela težave z žolčnimi kamni, zato je veliko časa preživela po bolnišnicah. "Sama takrat nisem mogla veliko jesti, David pa je zaradi stresa posegel prav po najbolj nezdravih prigrizkih." Po porodu je imela Laura 23 kilogramov več kot takrat, ko je bila njena teža najnižja, približno toliko se je zredil tudi zaskrbljen oče. "Toda medtem ko sva skrbela za novorojenčka, je bila zadnja stvar, o kateri sva lahko razmišljala, kaj bova pojedla in kdaj bova lahko telovadila. Poleg tega sem morala čakati še tri mesece, da so mi odstranili žolčnik, nato je trajalo še nekaj tednov, da sem po operaciji okrevala toliko, da bi se sploh lahko lotila telovadbe." Spet sta se poskušala držati zdrave rutine, ki sta se je že priučila, toda vsakič, ko bi se je spet malo navadila, se je zgodilo nekaj, kar ju je vrglo s tira. Otrok je zbolel, nekaj ga je bolelo in ni spal, rasti so mu začeli zobki … Poleg tega velikokrat nista več mogla telovaditi skupaj, saj je moral eden čuvati otroka.

Na silvestrovo, ko se je leto 2010 prevešalo v leto 2011, sta spet sprejela trdno odločitev. Redno si bosta vzela čas za telovadbo in se spet začela zdravo prehranjevati. Odvečni kilogrami so se začeli še enkrat topiti. "Ni lahko, ampak že sedaj sva bolj srečna, samozavestna in zdrava. Naučila sva se vzeti čas zase in pozabiti na izgovore tudi, ko je življenje najbolj stresno. Izgubljanje odvečne teže je dolg in težak proces, toda če ne obupaš, se začnejo kazati rezultati. Sedaj imava tudi sina, ki mu želiva predstavljati dober zgled. Če se bo tako mlad navadil zdravega in aktivnega načina življenja, mu ne bo treba nikoli biti bitke s kilogrami, kot sta jo večino svojega življenja njegova mama in oče."

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na